Če bi bilo mednarodno pravdanje kaj podobno nogometu, bi začetek septembra v Sloveniji ponudil poslastico zaradi dveh velikih tekem in boleče razočaranje ob njunem razpletu. Na Sodišču Evropske unije je najprej zapeklo z objavljenim mnenjem generalne pravobranilke, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti glede nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije. To sicer ni sodba, ampak neobvezujoče mnenje, a za obete nič kaj prida novica. V sredo je zapeklo še drugič, s porazom pred istim sodiščem v tožbi proti evropski komisiji, v kateri je Slovenija zahtevala razveljavitev izjeme, dodeljene Hrvaški pri uporabi imena teran na etiketah vin. S tem je september potrdil dolgoletno slabo formo Slovenije in njenih odvetniških ekip na mednarodnih oziroma nadnacionalnih sodiščih, s porazi v praktično vseh večjih »tekmah« zadnjega desetletja, ki so bile v večini primerov, ne pa vseh, povezane s sosednjo Hrvaško.
Tomaž Skale
Najprej je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) leta 2012 razsodilo v prid izbrisanim. Leta 2014 je isto sodišče s pilotno sodbo v primeru Ališić in drugi š...
Slovenija ter Evropska komisija in Hrvaška danes na Splošnem sodišču EU na obravnavi tožbe Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme...
