Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je tožbo vložila 15. septembra 2017. Spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Slovenija, ki jo na sodišču zastopa agentka Verena Klemenc, meni, da je izjema nezakonita, zavajajoča za potrošnike in da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Spodbija uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.
Klemenčeva je uvodoma izpostavila, da je namen te uredbe, ki je pravna podlaga za izjemo, okrepiti konkurenčnost vinarjev v uniji ter da je osnovno pravilo tretjega odstavka 100. člena te uredbe, ki ureja vprašanje homonimov, prepoved označevanja vin z že zaščitenim imenom in da pri možnosti izjeme nikakor ne more biti avtomatizma. Poudarila je tudi, da je treba takšna vprašanja reševati ob pristopu članice k uniji, kar potrjuje tudi praksa. Tretji odstavek 100. člena sicer določa: »Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.«
Evropska komisija, ki jo na obravnavi zastopa Barbara Rous iz pravne službe, je svoj nastop začela z besedami, da si ne more pomagati, da si ne bi zastavila vprašanja, kako bi se ta spor odvijal, če bi Hrvaška vstopila v unijo pred Slovenijo. Izpostavila je, da komisija nikakor ni prekoračila svojih pooblastil za dodelitev izjeme, ki so bila vsebinsko enaka že pred uveljavitvijo omenjene uredbe. Komisija je izpostavila tudi, da je bilo treba nasloviti legitimna pričakovanja hrvaških vinarjev, ki so ime teran za svoja vina uporabljali pred vstopom v unijo, in zagotoviti, da se ne bi znašli v slabšem položaju. Prav tako je poudarila, da je komisija z delegirano uredbo ukrepala šele štiri leta po vstopu Hrvaške v unijo, ker je pričakovala sporazumno rešitev vpletenih držav.
Hrvaško na obravnavi zastopa agentka Gordana Vidović Mesarek, ki jo je zastopala tudi v primeru arbitraže. Ta je najprej izpostavila, da komisija z delegiranim aktom odpravlja krivice hrvaških vinarjev, ter poudarila, da je Slovenija iz imena vina umaknila zemljepisno oznako Kras in da izraz brez zemljepisnega pojma tradicionalno ne more biti označba porekla.
Sodnica poročevalka, Latvijka Inga Reine, je uvodoma zastavila nekaj vinogradniških vprašanj o trgatvi vrste grozdja teran in trženju vina iz tega grozdja v letih 2012 in 2013, nato pa je zlasti komisijo temeljito izprašala o določenih postopkovnih vidikih, predvsem o retroaktivnosti ukrepa. Obravnava se je začela nekoliko pred 10. uro. Pred kratkim je bil desetminutni premor, sedaj se nadaljuje. Na sodišču neuradno omenjajo možnost, da se bo nadaljevala še precej v popoldanske ure.
