Splošno sodišče EU v Luksemburgu je zavrnilo tožbo Slovenije proti evropski komisiji, ki je Hrvaški dodelila izjemo pri uporabi imena teran. Slovenija si je prizadevala za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, s katero je evropska komisija dopustila, da je ime teran lahko navedeno na etiketi hrvaških vin. Slovenija je v tožbi zatrjevala, da je ta izjema za Hrvaško nezakonita, zavajajoča za potrošnike in povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.
Slovenija je sicer teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se prideluje iz trte sorte refošk v vinorodnem okolišu Kras. Kraški teran ne glede na sodbo še naprej ohranja vse pravice v okviru zaščitene označbe porekla. »Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko proizvajajo in prodajajo svoje vino (teran, op. a.),« so izkupiček sodbe strnili pri evropski komisiji.
S kmetijskega ministrstva so sporočili, da Slovenija sodbo obžaluje, da jo bo preučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih. Na hrvaški strani so seveda zadovoljni. Sodišče je s sodbo popravilo krivico, storjeno po vstopu Hrvaške v EU, ko jim je Slovenija zavračala pravico do uporabe imena teran, so za STA sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva.
Komisija: Teran je tudi hrvaška sorta grozdja
Spor glede terana je izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa jo je naša stran zavračala zaradi različnih pogojev pridelave vina. Državama ni uspelo doseči dogovora po mirni poti. Evropska komisija je nato leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo: ime teran lahko sosednja država uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla hrvaška Istra pod pogoji, da sta napisa »hrvaška Istra« in »teran« na istem vidnem mestu in da je napis »teran« manjši. Izjema velja retroaktivno, od leta 2014. Pri komisiji pravijo, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem. To stališče je za zdaj obveljalo.
Pravni red EU sicer prepoveduje podvajanje označevanja vin s sorto vinske trte z zaščiteno označbo porekla, ker to zavaja potrošnike in ne zagotavlja poštene konkurence, a hkrati dopušča tudi izjeme, kakršno je evropska komisija dodelila Hrvaški. Slovenija je v tožbi trdila, da pogoji za dodelitev te izjeme niso bili izpolnjeni. Sodišče je danes sklenilo, da sta tako retroaktivnost delegiranega akta kot njegova vsebina legalni in legitimni.
Politična zaušnica Židanu
»Razočaran sem, pričakoval sem sodbo v korist Sloveniji, sem se pa tudi pripravil na tak razplet,« je odkrito priznal Marjan Colja, direktor družbe Vinakras in predstavnik civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran, ki združuje petdeset kraških pridelovalcev. »Očitno tudi evropsko sodišče ni imuno za politične vplive. Grenak priokus pušča sporočilo sodbe, da majhne povozi celo sodišče, če je to v interesu velikih,« je dodal.
Kraški pridelovalci so se sicer že leta 2017 domislili rezervnega načrta in na uradu za intelektualno lastnino teran zaščitili kot kolektivno blagovno znamko. Ta sicer ne predvideva ekskluzivne pravice prodaje na slovenskem trgu, se je pa kot teran lahko prodajalo le vino, pridelano na Krasu po posebnem postopku, vino, ki teh zakonitosti ni upoštevalo, pa ne. »Drugače pa bo, če bo zdaj hrvaški teran, ki je v nasprotju s slovenskim vrhunskim in kakovostnim vinom zgolj poceni namizno vino, naprodaj v Sloveniji. To bo nelojalna konkurenca in zavajanje potrošnikov,« je rekel Colja.
Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) je zapisal, da je sodba »politična zaušnica Dejanu Židanu« in »končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja pogovorov s strani takratnega kmetijskega ministra Židana s predstavniki Hrvaške in evropske komisije, ko se je delegirani akt sprejemal«.
Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je tožbo zoper evropsko komisijo vzel za ključni projekt v času svojega ministrovanja, danes čuti »grenkobo«, kot se je izrazil. »A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana,« je cinično pripomnil, četudi slovenska zaščita ni bila nikoli ogrožena. Predmet sodnega postopka namreč ni bila veljavnost slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost hrvaške izjeme. Čeprav je sodba pomemben mejnik v dolgoletnem sporu, pa ne pomeni nujno konca zgodbe, saj je v roku dveh mesecev mogoča pritožba na sodišče EU.
