Lahko kakšna knjiga o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, ki se pojavljajo kot gobe po dežju, še prinese kaj res novega? Lahko: nezmožnost zanikanja. To je uspelo veteranu ameriškega novinarstva Bobu Woodwardu, ki v knjigi z naslovom Bes navaja, da je ameriški predsednik v nastopih pred javnostjo načrtno zmanjševal nevarnost novega koronavirusa, čeprav je bil obveščen o tem, da je grožnja resna, celo smrtonosna.

Ob vseh razkritjih Trumpovega spornega ravnanja v desetinah že objavljenih knjig je bil odziv Bele hiše in predsednika enak. Naj je bil avtor bivši član administracije, novinar, odvetnik ali kdo četrti, vselej je bil obtožen, da ima bujno domišljijo, da je maščevalen ter, še največkrat, lažnivec. Tokrat je drugače. Woodward je namreč material za svojo prihajajočo knjigo dobil (tudi) v osemnajstih pogovorih s predsednikom, ki jih je v soglasju z njim posnel. To je znani recept Woodwarda, podobno je bilo, ko je pisal o Obami in Bushu, ne pa tudi ob njegovi prvi knjigi o Trumpu, za katero je predsednik sodelovanje zavrnil. Za drugo si je premislil.

Biden: Trumpovo ravnanje je razlog za smrti

Tako je Trump februarja letos Woodwardu dejal, da je novi koronavirus »smrtonosna stvar«, bolj nevarna od hude gripe, nalezljiva po zraku. Marca mu je dejal, da virus ne ogroža le starejših, ampak tudi mlade. Nič od tega iz Trumpovih ust ni slišala javnost v ZDA, državi, ki jo je novi koronavirus najbolj prizadel z več kot 190.000 mrtvimi. Trump Woodwardu marca to pojasni takole: »Vedno sem hotel zmanjšati (nevarnost)…, ker nočem ustvarjati panike.« Javno je govoril, da bo virus kar izginil in da je nekaj takšnega kot gripa, ni se zavzel za nošenje mask, četudi je vedel za širjenje po zraku.

Na Trumpa so včeraj poletele kritike opozicije. Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden mu je očital, da »je njegovo ravnanje povzročilo smrti« in da je bilo »skoraj kriminalno«. Citiral je poročilo medicinske fakultete univerze Columbia, da bi lahko rešili 50.000 življenj, če bi Trump ukrepal le dva tedna prej v marcu. Oglasili so se tudi nekateri svojci žrtev virusa, ki odgovornost za izgubo pripisujejo predsedniku.

Ne Trump ne v Beli hiši navedb tokrat niso mogli zavrniti, saj je Woodward objavil posnetke pogovorov. Zanikali pa so, da bi šlo za zavajanje javnosti. Trump je dokaz, da je bilo njegovo ravnanje ustrezno in ni ogrožalo ljudi, našel pri Woodwardu: zakaj sicer njegovega ravnanja javnosti ni razkril pol leta? S tem je skočil na vlak kritikov, ki izražajo enake pomisleke do novinarja.

Ali bo knjiga imela kaj vpliva na volilce, je težko reči, je pa lahko za predsednika politično nevarna. Epidemija je vprašanje, ki je po raziskavi Pew Research centra med štirimi glavnimi za volilce (prva je ekonomija). Woodward je dejal, da je objavo knjige načrtno tempiral za čas pred volitvami.

Kim opisal, kako je dal ubiti strica

V prihajajoči knjigi sicer razkriva tudi vsebino več deset pisem, ki sta si jih izmenjala Trump in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. »Še sedaj ne morem pozabiti tistega zgodovinskega trenutka, ko sem trdno držal roko Vaše ekscelence na čudovitem in svetem mestu, ves svet pa je z velikim zanimanjem gledal, in upam, da čast tistega dne spet doživim,« je Kim pisal Trumpu po njunem prvem srečanju v Singapurju, je poročal CNN, ki je dobil prepis pisma. Trump je Woodwardu tudi dejal, da mu je Kim slikovito opisal, kako je dal ubiti svojega strica, ker naj bi se izneveril režimu. Dejal je tudi, da Cia »nima pojma«, kako naj se loti Severne Koreje.

Pri vprašanju rase pa Woodward vpraša Trumpa, ali se kdaj počuti privilegiranega, ker je belec iz premožne družine (kot je tudi sam), in doda, da bi se moral potruditi razumeti tegobe temnopoltih. Trump odvrne, da nikoli, in Woodwarda v smehu vpraša, ali je morda pil kool-aid. To je izraz za nekoga, ki sprejema kakšno idejo zato, ker je popularna.