Ahačičevi zbrani eseji, ki so izšli letos pri založbo Goga, so svež veter v kolumnističnem pisanju dnevnika Delo, je zapisala žirija v sestavi Ifigenija Simonović (predsednica), Vlado Motnikar, Manca Košir, Jonatan Vinkler in Nada Šumi. "Srž večine zbranih esejev je slovenski jezik in odnos Slovencev do jezika. Pisanje je prepleteno z avtorjevimi osebnimi družbenimi komentarji, ki so izraženi na tako izviren način, da postajajo ponarodeli," med drugim piše v obrazložitvi nominacije. Posebnost Ahačičevih esejev je tudi ta, da so polni dobrohotnega humorja. Ne oklepa se drže vsevednosti, bralcu vzbuja zanimanje, menijo člani žirije.
Babačić z živostjo, angažiranostjo, z "mehkobo velikega srca" vnaša v slovensko esejistično krajino pisavo montaignovske vrste. Tej je sledil tudi Rožanc. Kot piše v obrazložitvi nominacije za eseje Veš, mašina, svoj dolg, ki so izšli letos pri Cankarjevi založbi, avtorja ne druži le iskrenost, solidarnost, njun proletarski Vodmat, temveč tudi njuna ljubezen do športa. O športu pišeta tako, "da občutimo igro, tovarištvo, eleganco nogometnega gola (Rožanc) in meta na koš (Babačić)", piše v obrazložitvi.
Temeljni paradoks in s tem odlika knjige Mojce Pišek je, da njena zbirka besedil o literarnih tekstih in bralcih s slogom, drznostjo, dinamičnim pisanjem in z včasih prav obešenjaškimi, celo pobalinskimi sodbami o vsem mogočem zanika in preklicuje tisto, kar avtorica zapiše kot diagnozo o sodobnem slovenskem eseju, namreč, da je le ta "literarna zvrst na nujni vožnji v literarnozgodovinski hospic". Knjiga prinaša tudi žanrsko inovacijo: esej z avtoreferencialno snovjo oziroma esej o eseju, knjiga pa se odlikuje tudi s številnimi edinstvenimi metaforami o književnosti in na račun le te, piše v obrazložitvi nominacije. Zbirka je izšla lani pri LUD Literatura.
Meserko v esejistični zbirki Najprej kultura, potem zdravje (eBesede, 2019) razmišlja o kulturi v različnih oblikah, od tiste v najširšem pomenu, v kateri kultura kaos pregnete v logos in zadeve razumsko postavlja v red, do vsakdanjih, neredko banalnih primerov, v katerih pridejo na površje različne situacije iz običajnega življenja, včasih absurdi, drugič osebne zadrege. Avtor vidi kulturo oziroma umetnost kot enega od stebrov sonaravnega razvoja družbe, piše v obrazložitvi.
Zbirka Zupanovih esejev Arheologija sedanjosti, ki je izšla letos pri KUD Sodobnost International, je po mnenju žirije "precizno dramaturško organizirano pesniško pričevanje o spoznavno rodovitni pesnikovi simbiozi z branjem knjig, plemenito 'duhovno disciplino', 'stopniščem, ki vodi naravnost v nebo'". Pesnik, ki ima rad "urejen svet, ugledan z višine", namesto s težkim teoretskim "topništvom" svoja premišljevanja žarči v redki visoki slovenščini, tudi barvito zvrstno razplasteni, v slovarju, "ki zabada nežne, fine prste v oblake", piše v obrazložitvi.
Nagrajenca bodo razglasili 17. septembra v Cankarjevem domu, nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, pa mu bodo izročili 19. septembra na Trubarjevi domačiji v Rašici. Letos mineva 30 let od smrti in 90 let od rojstva Marjana Rožanca, so še poudarili v Kulturnem društvu Marjan Rožanc. Nominirance so razglasili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
