Nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, na pobudo Nika Grafenauerja podeljujejo od leta 1993. Najprej jo je podeljevala založba Mihelač skupaj s časnikom Dnevnik. Leta 1998 sta založba Mihelač in Nova revija ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki pa je poniknil skupaj z Novo revijo leta 2009. Odtlej nagrado podeljuje Društvo Marjana Rožanca. kul, sta
Rožančeva nagrada za najboljši esej Esadu Babačiću
Rožančeva nagrada je letos šla v roke pesniku in esejistu Esadu Babačiću, in sicer za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg (Cankarjeva založba, 2020). Nagrajencu so nagrado slovesno podelili v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici. V obrazložitvi je žirija, ki ji je predsedovala Ifigenija Simonović, zapisala, da Babačić z živostjo, angažiranostjo, mehkobo velikega srca vnaša v slovensko esejistično krajino pisavo montaignovske vrste. Tej je sledil tudi Rožanc. Obeh avtorjev ne druži le iskrenost, solidarnost, njun proletarski Vodmat, temveč tudi ljubezen do športa. Babačić sam pa je povedal, da je njegovo življenje en sam paradoks in morda je prav to razlog, da je začel pisati eseje. Esej kot literarna zvrst mu namreč omogoča ogromno prostora. »Lahko se igram, lahko sem samoironičen, kar je zelo redka lastnost pri nas.«
Esad Babačić, Rožančev nagrajenec
