»Najlepše je zeleno v zelenem. Krajinski park le malo vizualno dodelaš, preveč umetelno oblikovan zunanji prostor je agresiven, ker preveč posegaš v naravo,« svoje izhodišče zasnove parka okoli hiše na Barju, ki jo je oblikoval s sinom Borisom, pojasni arhitekt Bojan Kapelj. Z ženo sta, očarana nad Ljubljanskim barjem, tu pred več kot 40 leti postavila večjo družinsko hišo. Ko so se otroci odselili, sta se odločila, da si na robu parcele zgradita novo domovanje, še bolj prepleteno z naravo. Nastala je senzibilno oblikovana in v prostor postavljena hiša, okoli katere je veliko pozornosti posvečeno tudi naravni krajini.

Drevesa, ki jih je zasadil arhitekt Bojan Kapelj, so danes stara približno 40 let. Med njimi izstopa mogočen kavkaški oreškar, ki raste na sredini velikega travnika za hišo. Posebnost te drevesne vrste je, da gre za več debel, a eno drevo. A kavkaški oreškar je le ena izmed zasaditev, ob robu travnika je še več dreves in grmovja, ki jih je arhitekt dodal in s tem obogatil ter poudaril zeleno, gozdno obrobo zasebnega parka. Prav tako je premišljen izbor zelenja okoli hiše. Pri čemer arhitekta naravne krajine nista z občutkom oblikovala le ob gradnji hiše, temveč tudi kasneje. »Na začetku je bil za hišo le travnik in drevesna obroba, vendar se počasi naveličaš istega pogleda, zato sem zasadil kavkaškega oreškarja. Nikoli ne bom pozabil poletne palače v Pekingu, čez njo je speljan hodnik z majhnimi okni, skozi katera se odpirajo različni pogledi,« pripoveduje sogovornik, ki s kitajskim primerom ponazori pomen slikovitosti zunanjega prostora ob hiši.

Voda je nujni element

Na dolgem travniku, ki v širino meri 45 metrov in v dolžino z zeleno obrobo vred 900 metrov, ima ob velikem drevesu opazno mesto tudi ribnik, ki ga je Bojan Kapelj s sinom naredil tudi pri prejšnji hiši. »Tam je sicer manjši, a lepo narejen. S sinom sva ga betonirala in obložila s kamni. Zdajšnjega pa je skopal sosed, ki je mojster za vse,« pripoveduje arhitekt. Obložili so ga s folijo, vodo zanj pa črpajo 30 metrov pod zemljo. Čiščenja ne potrebuje, nadgrajen pa je z zelenjem, resjem, lokvanji in drugim zelenjem. Vodni element, posebno če si na Barju, pravi arhitekt, je nujen. Za grmovjem okoli ribnika pa je še nekaj zelenjavnih gredic.

Pomemben del hiše v naravi je tudi odprta lesena terasa, ki se preliva v park in s katere se raztezajo čudoviti pogledi na ribnik, kavkaški orešček in drugo zelenje ter travnik. Lastnika teraso, kjer v juniju cvetijo vrtnice, v toplem delu leta nenehno uporabljata. Njuna dnevna soba se takrat preseli v zunanji prostor, kjer človek ob vseh pogledih in dimenzijah naravne krajine »prav zadiha«, kot je park pred leti opisal eden od njunih prijateljev. Naravo sta arhitekta hiši resnično približala.