Cena normalizacije odnosov

Kompenzacija bi bila namenjena žrtvam dveh terorističnih napadov Al Kaide, in sicer na ameriški veleposlaništvi v Tanzaniji in Keniji leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, več kot 4000 pa je bilo ranjenih. Ameriška sodišča so ugotovila, da je sudanska vlada med leti 1991 in 1996 močno podpirala bin Ladnovo Al Kaido in ji v Sudanu nudila podporo. Dokler je bil na oblasti Omar al Bašir, ZDA tovrstne ponudbe Sudanu niso niti predstavljale. Po njegovem strmoglavljenju pa so zdaj predlog za normalizacijo odnosov med državama predložile krhki vladi novega premierja Abdalla Hamdoka, v kateri sedi tudi vplivni nekdanji poveljnik milic Džandžavid v Darfurju Mohamed Hamdan Dagalo. Po predloženem sporazumu naj bi Sudan za vsakega Američana, ubitega v napadih na veleposlaništvi, plačal 10 milijonov dolarjev, 800.000 dolarjev naj bi prejeli tuji državljani, ki so delali na veleposlaništvih. Dodatno bi iz sudanskega proračuna morali za vsakega ranjenega Američana v napadih nakazati od tri do deset milijonov dolarjev, tujci, ranjeni v napadih, pa bi dobili do 400.000 dolarjev. Nad ceno normalizacije odnosov z ZDA ne v sudanski vladi ne v civilni družbi ni videti pretiranega navdušenja. Prihaja do zgražanj zaradi različnih kompenzacij za Američane in tujce. Krešejo se mnenja o celotni vsoti, ki je sicer precej nižja od desetmilijardnega zahtevka, ki ga je dosodilo ameriško sodišče. A največ nezadovoljstva med aktivisti, ki jim je z demonstracijami uspelo zrušiti trideset let trajajočo Baširjevo vladavino, gre v smeri, da bi za grehe strmoglavljenega predsednika zdaj morala plačati nova vlada. Ali bo sporazum v Kartumu na koncu sprejet, ostaja odprto, čeprav bi vlada normalizacijo odnosov z ZDA krvavo potrebovala, saj bi tako lahko pri mednarodnih finančnih institucijah spet zaprosila za nujno potrebno finančno pomoč.