Prepričana je, da se je v Belorusiji po spornih predsedniških volitvah, na katerih je uradno znova zmagal Lukašenko, začela demokratična revolucija. »Mirna revolucija poteka,« je dejala po videopovezavi iz Litve, kamor se je umaknila po nasilnem posredovanju beloruske policije proti protestnikom in tudi opoziciji.
»Zadnji evropski diktator« Lukašenko je po volitvah 9. avgusta razglasil, da je znova zmagal s približno 80 odstotki glasov. Tihanovska, ki so ji po aretaciji glavnih opozicijskih kandidatov, tudi njenega moža, vendarle pustili kandidirati, pa teh rezultatov ni priznala, ker da je na volitvah prišlo do velikih poneverb.
Po mnenju opozicije so bili rezultati prej obratni, da je torej ona dobila toliko glasov, kot si jih je pripisal Lukašenko.
Izbruhnili so najbolj množični protesti v državi doslej. Policija se je na proteste sprva ostro odzvala. Več sto protestnikov je bilo prijetih in pretepenih. Nekaj naj bi jih bilo tudi ubitih. A to ljudi ni prestrašilo. Minuli konec tedna se je v Minsku po ocenah opozicije zbralo najmanj 200.000 ljudi.
»Volje ljudi ne bodo zlomili«
Tihanovska je zatrdila, da ne bodo odnehali. »Volje ljudi ne bodo zlomili,« je poudarila, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Dodala je še, da so ti protesti le »miroljubno stremljenje ljudi k samoodločbi in osnovnemu dostojanstvu«.
Zagotovila je, da to množično protestno gibanje tudi nima nekih geopolitičnih ciljev. »Ne gre ne za prorusko ne za protirusko revolucijo. Ne gre niti za revolucijo proti EU ali za EU. Gre za demokratično revolucijo,« je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ljudje zahtevajo le svobodne in poštene volitve, je še dejala. Belorusijo pa je opisala kot državo, ki je tako geografsko kot kulturno del Evrope.
O položaju v Belorusiji bodo v petek predvidoma govorili zunanji ministri članic EU. To je danes napovedala tudi generalna sekretarka Evropske zunanje službe Helga Schmid. Nadaljevali naj bi razpravo bi o uvedbi sankcij, odločitev pa naj bi padla že kmalu, je napovedala.
