»Kako bi se počutili, če bi Luko Dončića izključili iz NBA zaradi države, iz katere prihaja,« se je v današnjem odzivu na podpis dvostranske izjave med ZDA in Slovenijo o varnosti omrežij 5G odzval regionalni podpredsednik Huaweija Radoslaw Kediza. Včeraj podpisana izjava sicer nikjer izrecno ne omenja Huaweija, je pa tudi iz včerajšnjih izjav ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea razvidno, da je naperjena prav proti temu kitajskemu podjetju.
Pri Huaweiju vsakršne očitke o vgrajevanju zadnjih vrat v svoje naprave, ki bi omogočale vohunjenje za Peking, ostro zavračajo. Kediza je ob tem izpostavil, da v 30 letih zaradi njihove opreme ni bilo nobenega večjega incidenta na področju kibernetske varnosti. Generalni direktor Huaweija za Slovenijo Histro Zhangqin pa je dodal, da nobeno podjetje na svetu ni deležno tako strogega nadzora in pregledov v zvezi s kibervarnostjo, kot je Huawei. Znova je omenil tudi, da ima Huawei v Evropi tri centre za kibernetsko varnost, kjer lahko kdorkoli preveri varnost njihove opreme. Ob tem je Zhangqin zanikal tudi očitke o povezanosti Huaweija s kitajsko vlado. Pojasnil je, da podjetje zaposluje več kot 194 tisoč ljudi v 170 državah, zaposleni pa so tudi lastniki podjetja. Skoraj 89 odstotni delež pripada trenutnim zaposlenim, malenkost več kot 10 odstotkov upokojenim delavcem podjetja, malenkost več kot odstotek pa pripada ustanovitelju podjetja Zhengfeiju Renu. »Nobena vlada ali druge zunanje organizacije niso vključene v lastniško strukturo družbe,« je zagotovil Zhangqin.
Nemčija kot primer dobre prakse
»Kljub temu, da vsakemu partnerju zagotavljamo, da je naša tehnologija varna, smo pripravljeni podpisati tudi dodatna zavarovanja, kot je dogovor o nevohunjenju, ki smo ga ponudili tudi slovenski vladi,« je povedal Kediza, ki je sicer presenečen nad podpisom dvostranske izjave z ZDA, saj ima EU svoj sporazum o zagotavljanju kibernetske varnosti, Huaweijeva oprema pa izpolnjuje vse njegove zahtevane standarde.
Dokument, ki sta ga na Bledu podpisala Pompeo in Logar, je po oceni Huaweija nasprotno subjektiven, netransparenten in vprašljiv. Izjavi očitajo, da njenih zahtev ni mogoče objektivno oceniti ali izmeriti, zaradi česar obstaja veliko tveganje, da bodo uporabljene nepošteno in pristransko. »Takšen pristop odraža in spodbuja pristranskost do dobaviteljev 5G iz določenih držav in je v nasprotju z zakonodajo EU in predpisi Svetovne trgovinske organizacije,« še dodajajo.
Kot primer dobre prakse je Kediza izpostavil Nemčijo, za katero meni, da je postavila zelo jasne tehnične kategorije ocene varnosti in preverjanja v petih korakih, pri katerih sodelujejo tudi zvezni urad za informacijsko varnost, urad zveznega kanclerja, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za gospodarstvo.
Kediza je ob tem dodal še, da bi izključitev Huaweija predstavljala velik udarec za konkurenco, saj bi bila na voljo zgolj še dva dobavitelja, Ericsson in Nokia. Pravi, da bo to dvignilo stroške izgradnje infrastrukture in privedlo tudi do zamud pri njeni izgradnji. Ob tem so pri Huaweiju povedali še, da Kitajska ne blokira sodelovanja Ericssona in Nokie pri izgradnji omrežij 5G na svojem ozemlju. Je pa njun tržni delež na Kitajskem vseeno skromen. Huawei se medtem hvali z najvišjim svetovnim deležem omrežij 5G ta hip. Od 87 delujočih komercialnih omrežij 5G, jih Huaweijevo opremo uporablja 55, od 39 komercialnih omrežij 5G v EU pa njihovo opremo uporablja kar 28.
