Praktično vsak konec tedna sta Boštjan in Barbara Strnad Podlesnik preživela med raziskovanjem gorenjskih vasi, iskala pa sta predvsem te, ki imajo veliko sonca. »Križe so bile pri vrhu seznama in ko se nama je pred trinajstimi leti ponudila še hiša sredi vasi, sva priložnost zagrabila z obema rokama,« je pojasnil Boštjan P. Strnad. O hiši, ki nosi zgodbo tradicionalne štiričlanske družine, je povedal: »Starši so zgradili ogromno hišo, saj so upali, da bosta sinova ostala doma. Onadva pa sta jo podurhala vsak na svoj konec, eden na Dolenjsko, drugi proti Primorski.«
Počasi sta začela obnavljati ogromno družinsko hišo. Opremila sta šest sob, vsaka je dobila tudi kopalnico. S pomočjo evropskih sredstev je v nekaj letih zaživela njuna vizija baznega tabora. »To je objekt s prenočišči z zajtrkom, kamor se pohodniki in planinci, vedno več je tudi kolesarjev, po aktivnem dnevu vračajo. Torej v neko bazo. Zgornje nadstropje sva tako namenila druženju, veliko sobo pa opremila z majhno kuhinjo, blazinami za poležavanje in panoramskim pogledom na Julijce. Ker imamo tudi nekaj družin z majhnimi otroki, smo sobo opremili s plezalnimi elementi in gugalnico. Gostje, ti prihajajo iz vsega sveta, se tukaj spočijejo in napolnijo baterije za turo, ki jo imajo v načrtu za naslednji dan.«
Dobrodošlica v več kot 50 jezikih
A brez običajnih težav pri zakoncih, ki sta se iz prestolnice v Križe preselila z dvema, danes že šoloobveznima otrokoma, ni šlo. »Nekdo se je spomnil, da bova z Barbaro vodila javno hišo s kazinojem. Sosedje, večina zavedenih, so celo šli v akcijo podpisovanja peticije,« je v smehu povedal sogovornik in pripomnil, da se je večina prišla kasneje pokesat z opravičilom. »Lahko rečem, da imava vseeno odlične sosede.«
Sicer pa je večina gostov, ki jih zakonca Strnad Podlesnik gostita v svojem baznem taboru, Evropejcev. Nekaj več kot 1500 nočitev na leto zabeležita, dobrodošlico pa sta do zdaj izrekla že v več kot 50 jezikih. »Oba z Barbaro sva planinska vodnika, sam pa prek statusa samostojnega podjetnika zadnja leta tudi vodim goste za nekaj agencij z Bleda in iz Ljubljane,« je povedal sogovornik, ki svojim gostom rad svetuje, včasih pa jim tudi pripravi dnevno ali večdnevno turo. In ni jim treba daleč, saj se že od vznožja hišne Kriške gore, torej Savinjskih Alp, pa vse do Kamniško-Savinjskih Alp, še raje do Karavank in z osupljivimi pogledi na Triglav in Julijce, ture rišejo in pišejo kar same od sebe. »Seveda ostaja še vedno najbolj iskan dnevni izlet po Soči, kjer se še da najti kakšen skrit biser. Tako gosta popeljemo čez Vršič, po dolini Soče in čez prelaz Predel spet domov. Vedno več je tako imenovanih instagramovskih gornikov, ki skušajo posneti dobro fotografijo. Njih rad vodim na Debelo peč, od koder se ob pravem času odpre čudovit pogled na s soncem obsijani Triglav. Zgodi se tudi, da je bazni tabor točka, kjer se zberejo prijatelji in družine z vsega sveta ter skupaj preživijo del počitnic pri nas.«
Zaradi Barbare pa je bazni tabor veliko več kot zgolj točka vračanja. Večkrat nagrajena oblikovalka iz keramike gostom rada pripravi keramične delavnice, pogosto jih naredi tudi za domačine. »Predvsem otroci, ki pridejo zvečer v bazo, se pred spanjem umirijo med izdelovanjem strašnih skodelic,« je povedala sogovornica in dodala, da izdelke kasneje, ko se posušijo in zapečejo v peči, pošljejo po pošti, bližnji jih navadno pridejo čez čas iskat kar sami.
