Kriminala nad pticami je veliko, v poročilu za obdobje od leta 2000 do 2019 opozarjajo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V tem času so zaznali 428 primerov, največ v osrednji Sloveniji, Podravju in na obalno-kraškem območju. V društvu ocenjujejo, da je nezakonito ulovljenih ali ubitih najmanj 14.000 ptic (in vse do 49.000) na leto, najbolj »priljubljene« metode krivolovcev so pasti, mreže in limanice, sledita strelno orožje in zastrupljanje. Tako zelo različne številke so posledica oteženega odkrivanja po državi razpršenih primerov, obenem pa mnogo napadov na živali ni prijavljenih, saj jih ljudje še vedno ne dojemajo kot kršenje zakona.
Za vabo uporabijo goloba
Konec 19. in vse do srede 20. stoletja je lov na ptice za hrano in prodajo za hišne ljubljenčke cvetel tudi v prestolnici, kjer so si s cipami petkova kosila bogatili premožnejši v mestnih gostilnah, revnejšim pa je v lonec padla kakšna manj prestižna vrsta. A čeprav naj bi dejavnost izumrla po drugi svetovni vojni, več kot očitno ni. S strelnim orožjem je nezakonito ubitih od 4000 do 23.000 ptic, krivolovci se pogosto spravijo na ribojede vrste ptic, denimo čaplje in kormorane. So pa žrtve tudi nekatere ujede, od leta 2000 so bili ubiti po dva beloglava jastreba in planinska orla, ter sove.
Še več ptic lovijo z živolovnimi pastmi, mrežami in limanicami, najpogostejše žrtve so ptice pevke. »Trenutno imamo podatke za vsaj 25 posameznikov, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo s tem. Lov na ptice pevke je zelo razširjen zlasti v osrednjem in zahodnem delu države, na kar najverjetneje vpliva italijanski črni trg,« pravijo v DOPPS. In kaj sploh so živolovne pasti? Za živo vabo običajno nastavijo goloba ali prepelico, s katero nepridipravi privabljajo kanje, krokarje, sokole, kragulje. Na tak način ujemajo od deset do 200 ujed na leto, od leta 2000 so v društvu odkrili 17 nastavljenih pasti. »Zelo problematične so tudi železne pasti 'skobec', ki z močnimi čeljustmi z ostrimi zobci zagrabi žival in jo ubije ali poškoduje,« razlagajo v društvu. Decembra lani se je v tako past na Gorenjskem ujela kanja, ki so jo morali zaradi zlomov tac uspavati, podobno je bilo s štorkljo pet let prej.
Ptice »letijo« na krožnike petičnežev
Problematična pri nas sta še nezakonita zadrževanje ptic v ujetništvu, povečini gre za ptice pevke (liščke, kaline, zelence, vrabce), ki jih uporabljajo za gojenje in križanje s kanarčki, in malo manj zastrupljanje, saj je ciljnega zastrupljanja pri nas malo. Ptice največkrat poginejo zaradi malomarne, nestrokovne ali nezakonite uporabe strupov in njihovega odlaganja. »Najbolj množično zastrupitev smo zaznali aprila 2018, ko je na Ptujskem jezeru poginilo 167 rečnih galebov in pet ujed,« pravijo v DOPPS, kjer pa kljub preiskavi vzroka niso odkrili.
Poleg Hrvaške in Madžarske je Slovenija ena glavnih tranzitnih držav, prek katere je na italijanski črni trg vsako leto prepeljanih več deset tisoč živih ali mrtvih ptic. »Pri tem ne gre za trofejni lov, pač pa so ulovljeni osebki namenjeni nadaljnji prodaji restavracijam,« odgovarjajo v društvu, v katerem ocenjujejo, da je čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic na leto. Lani so imeli en tak primer, ko so policisti novembra na postajališču Pince med prtljago Italijana našli sedem kilogramov oziroma 250 zamrznjenih ptic. Italijanski petičneži so se tako pod nosom obrisali za delikateso, za porcijo katere na črnem trgu odštejejo do 150 evrov. Bolj posebna ko je vrsta ptice, več stane jed. Krivolov v določenih državah že vpliva na številke posameznih vrst v naravi. Zelo prizadeti sta divja grlica in prepelica, ki ju na Balkanu na poti na jug množično streljajo.
