Papež se je pred tem poklonil žrtvam ameriškega jedrskega napada na Nagasaki, v katerem je bilo ubitih 74.000 ljudi. »Tukaj v tem mestu, ki je bilo priča katastrofalnim humanitarnim in okoljskim posledicam jedrskega napada, naši pozivi proti oboroževalni tekmi ne bodo nikoli dovolj,« je dejal Frančišek, ki je na štiridnevni obisk na Japonsko prispel v soboto.
Američani so atomsko bombo na Nagasaki odvrgli 9. avgusta 1945, tri dni po jedrskem napadu na Hirošimo, kjer je umrlo najmanj 140.000 ljudi.
»Eno najglobljih hrepenenj človeškega srca je hrepenenje po varnosti, miru in stabilnosti. Posedovanje jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje ni odgovor na to željo; zdi se, da jo onemogoča,« je dejal 82-letni poglavar rimskokatoliške cerkve.
»Mir in mednarodna stabilnost sta nezdružljiva s poskusi vzpostavitve strahu medsebojnega uničenja ali grožnje popolne destrukcije,« je opozoril papež.
Protijedrski aktivisti pozivajo Japonsko k podpisu pogodbe o prepovedi jedrskega orožja
Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so podpisale pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. Dokument je julija 2017 podpisalo 122 držav, vendar še ni začel veljati, ker ga še ni ratificiralo 50 držav.
Protijedrski aktivisti pozivajo Japonsko, edino državo, ki je doživela jedrski napad, naj čim prej podpiše in ratificira pogodbo. Vlada japonskega premierja Shinza Abeja za zdaj te pozive zavrača, saj Japonsko ščiti ameriški jedrski dežnik.
»Prepričan sem, da je svet brez jedrskega orožja možen in nujen. Pozivam politične voditelje, naj ne pozabijo, da nas to orožje ne more zaščititi pred trenutnimi grožnjami nacionalni in mednarodni varnosti,« je dejal papež.
Frančišek je nato na bejzbolskem stadionu v Nagasakiju daroval mašo, kasneje pa bo odletel v Hirošimo, kjer bo imel »srečanje za mir«. V ponedeljek se bo v Tokiu srečal z japonskim cesarjem Naruhitom in premierjem Abejem.
