Indijski premier Narendra Modi je postavil temeljni kamen za hindujski tempelj v Ajodji na severu Indije. Gre za sporno potezo voditelja države, v kateri živi 200 milijonov muslimanov, saj so na mestu, kjer bo zgrajen tempelj, hinduistični fanatiki leta 1992 porušili znamenito mošejo, kar je vodilo do medverskih spopadov po vsej Indiji in več tisoč smrtnih žrtev, večinoma med muslimani.
Mošejo je dal pred petsto leti postaviti islamski vladar Babur, hindujci pa so prepričani, da je nastala na mestu, kjer so islamski osvajalci porušili hindujski tempelj in kjer se je rodil bog Rama, čigar življenje opisuje znameniti ep Ramajana.
Zaradi pandemije novega koronavirusa, ki je po uradnih podatkih zahtevala življenje 40.000 Indijcev, so množice vernikov Modijevo polaganje temeljnega kamna spremljale na velikih displejih po mestu. V govoru po verskem obredu je indijski premier dejal (in pri tem kršil načelo laične države), da bo bog Rama tako dobil svoj »pravi dom«, kar je označil za »začetek nove ere«.
Po 70 letih prepirov je odločilo vrhovno sodišče
Že več kot 70 let se muslimani in hindujci prepirajo za ta kraj, tudi na sodiščih, in vrhovno je lani dovolilo postavitev hinduističnega templja, muslimanom pa določilo drugo parcelo za gradnjo nove mošeje. Tako je imelo sodišče zadnjo besedo, podobno kot pri pravoslavni cerkvi Hagiji Sofiji iz 6. stoletja v Carigradu, ki je pred nekaj tedni, potem ko je bila 86 let muzej, znova prevzela funkcijo mošeje (kar je bila v letih 1453–1931).
V obeh primerih pa gre v resnici za zahtevo in dejansko odločitev voditelja države. A če je odločitev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v korist muslimanov, je Modijeva v njihovo škodo. Oba pa sta voditelja verske stranke, ki poskušata tudi z zlorabo vere odvračati pozornost od vse večjih gospodarskih težav v času pandemije. Pravzaprav sta oba že v volilnih kampanjah pred leti dajala takšne obljube, da sta mobilizirala svoje potencialne volivce, ki so v prvi vrsti verniki. Oba tudi poskušata uničiti dediščino laicizma, ki sta jo zapustila ustanovitelj moderne Turčije Kemal Paša Atatürk in ustanovitelj Indije Džavaharlal Nehru.
Proti muslimanom na več načinov
Kršita pa tudi osnovne norme demokratične države. Modi poskuša v 70-milijonski zvezni državi Radžastan odpraviti prevlado liberalne Kongresne stranke tako, da prepričuje njene poslance, naj prestopijo v njegov tabor, v zameno pa jim ponuja opustitev sodnega pregona, denar in oblast. Pravkar mineva tudi leto dni, ko je Modi udaril po Kašmirju, pretežno islamski zvezni državi v himalajskem pogorju, in ga komunikacijsko izoliral od preostalega sveta. Po pisanju pariškega dnevnika Le Monde indijska oblast samovoljno zapira tamkajšnje muslimane, zlasti odvetnike, novinarje in zagovornike človekovih pravic, jih muči in na pomembne položaje postavlja hindujce. Odporniško gibanje islamistov, ki ga podpira sosednji Pakistan, v Kašmirju sicer deluje že tri desetletja, a je indijska vojska že pred leti povsem onemogočila vsako povezavo med Kašmirjem in Pakistanom. Tako je predvsem nasilje indijske oblasti tisto, ki neti odpor muslimanov.
Decembra lani pa je Modi dal izglasovati zakon, ki beguncem islamske vere onemogoča pridobitev indijskega državljanstva, zaradi česar je v islamskem delu New Delhija prišlo do nasilja in nemirov, v katerih je umrlo najmanj 50 muslimanov, na tisoče jih je ostalo brez služb in strehe nad glavo, zahod pa ob nazadovanju indijske demokracije in zatiranju muslimanov še vedno molči.
