Za vami je dober teden pravih treningov v Celju. Ste jih po tridnevnem preživetju v divjini v gozdovih Notranjske kaj pogrešali?

Dokler nismo šli na »teambuilding« s strokovnjakom šole za preživetje Branetom Červekom, nisem preveč pogrešal treningov. A preživetje v divjini s številnimi zelo zahtevnimi zadevami bi že takrat takoj zamenjal za treninge. Ti so telesno manj naporni kot takšna pustolovščina, zato se jih zdaj bolj veselim kot prej.

Ali je bila takšna pustolovščina za vas nekaj novega?

Da. A če smo preživeli divjino, bomo zagotovo še marsikaj v življenju. Pred odhodom sem gledal nekaj televizijskih oddaj o Červeku in moram reči, da z njegove strani za nas ni bilo skoraj nobenega popuščanja v primerjavi z njegovimi kandidati, ki jim ne pusti dihati. Čeprav smo občasno tudi zelo trpeli, smo se kot ekipa še bolj povezali v celoto.

Klub so zapustili Klemen Ferlin, Diogo Silva in Domen Makuc, prišli so Filip Ivić, Tadej Mazej, Veron Načinović ter 18-letna Radojica Čepić in Arsenije Dragašević. Je ekipa boljša ali slabša?

Mislim, da je na lanski kakovostni ravni. Ivić je enakovredna vratarska zamenjava za Ferlina, Grošelj pa bo ob pomoči Tadeja Kljuna nadomestil Silvo na položaju desnega zunanjega igralca. Tudi glede srednjega zunanjega igralca Makuca ne bo težav. Tudi minuli sezoni je imel nekaj težav s poškodbami, prav v tistem času pa smo kljub njegovi odsotnosti dosegli nekaj pomembnih zmag.

A Makučev odhod v Barcelono pomeni za vas večje breme v igri.

Drži, a sem vajen, da so me v zadnjih desetih letih stalno prestavljali s srednjega zunanjega položaja na levo krilo in obratno. Priznam, da se bolje počutim kot srednji zunanji, saj sem na tem položaju igral najprej v mlajših selekcijah, potem tudi prva leta v članski ekipi Celja, po potrebi pa tudi na levem krilu. Ni še bilo sezone, v kateri ne bi igral na obeh položajih, in tudi letos bo zagotovo tako.

Kako zastaviti klubske cilje pred sezono, v kateri je zaradi koronavirusa veliko stvari nejasnih?

Zelo težko, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. A mi razmišljamo in delamo tako, kot da bo nova sezona takšna kot v minulih letih. In takšni so tudi naši cilji za sezono 2020/21: osvojitev vseh treh domačih lovorik, torej naslov državnega, pokalnega in superpokalnega zmagovalca, in znova uvrstitev v osmino finala lige prvakov. Kar bo manj od tega, bo neuspeh.

Žreb na Dunaju vam je v ligi prvakov namenil skupino B z Barcelono, Veszpremom, Kielom, Nantesom, Aalborgom, Zagrebom in Zaporožjem. Se vam zdi ta skupina za odtenek lažja od skupine A?

Med šestnajstimi ekipami ni slabih, zato je težko govoriti o sreči ali nesreči pri žrebu. A vsaj na papirju skupina A, v kateri so Vardar, PSG, Kielce, Porto, Pick Szeged, Meškov Brest, Elverum in Flensburg, deluje za odtenek težja. A težko je kar koli ocenjevati, kajti na tekmah bodo odločale malenkosti, na primer dnevna forma in poškodbe.

In kateri sta tisti dve žrtvi v skupini, prek katerih upate na vsaj šesto mesto in osmino finala?

Večina meni, da Zagreb in Zaporožje. Ne glede na to mislim, da je dva, ki bosta ostala praznih rok, iskati med četverico, v kateri smo še mi in danski Aalborg. Najpomembnejše bodo medsebojne tekme četverice, prav tako pa v boju za napredovanje tudi to, komu od četverice bo uspelo vzeti kakšnemu velikanu točko ali celo dve.

Zaradi koronavirusa obstaja možnost, da bodo tekme vsaj na začetku brez gledalcev. Si predstavljate dvoboje z Barcelono, Veszpremom in Kielom pred praznimi tribunami Zlatoroga?

Ne. To bil bil čuden občutek, saj se šport igra tudi za gledalce. Zadevo bi lahko primerjali s treningi, ko ni gledalcev. Igranje v prazni dvorani ubija čar in naboj tekme. Pogosto so navijači tisti, ki te dvignejo, ko ti ne gre, nasprotnik čuti še večji pritisk, prav tako sodniki. Vseeno upam, da bo dovoljen vsaj del gledalcev na tribunah, seveda ob upoštevanju zdravstvenih navodil.

Po dolgih letih bo v prvi slovenski ligi igralo 14 klubov namesto 12 in ne bo več končnic za prvaka in obstanek. Se vam zdi sprememba tekmovalnega sistema smiselna?

Vsaka sprememba ima seveda dobre in slabe plati, nobena pa nikoli ni idealna in ne ustreza vsem. Predvsem je to odvisno od tega, kako začneš sezono: če jo dobro, je to bolje, saj si lahko že kmalu priigraš točkovno prednost pred tekmeci. Če pa jo začneš slabo in v nekaj uvodnih krogih »kiksaš«, je to slabše kot v starem tekmovalnem sistemu. Zato bo štela vsaka točka, saj ne bo končnic in ne bo priložnosti za popravne izpite in popravo »kiksov«. Zato bo treba od začetka do konca igrati na polno in biti čim bolj maksimalen pri nabiranju točk.