»Sporočam odločitev, ki je najtežja v zadnjih sedmih mesecih, to je preložitev volitev v zakonodajni svet,« je na tiskovni konferenci dejala Lamova. »Ta preložitev temelji izključno na skrbi za zdravje ljudi, ne pa na političnem preudarku.« Volitve, na katerih lahko glasuje 4,4 milijona prebivalcev Hongkonga, bi po njenih besedah vodile do zborovanj, kar bi bilo »veliko tveganje za nadaljnje širjenje okužbe«.
V Hongkongu je bilo od januarja do zdaj ugotovljenih okoli 3000 okužb, smrtnih primerov zaradi virusa pa 27, vendar je v zadnjih desetih dneh vsak dan več kot 100 novih okuženih, v četrtek celo 149, v petek pa 121. Da bi do srede septembra odpravili širjenje okužb, je vlada med drugim prepovedala druženja več kot dveh ljudi.
Opozicija zdaj obtožuje vlado, da pandemijo uporablja kot izgovor, da bi preprečila ljudem voliti. Najbrž bi opozicija na teh volitvah premočno zmagala, podobno kot je lani na volitvah v okrožjih, ko je osvojila 17 od 18 okrožij. Zdaj bi morala biti njena zmaga še toliko večja zaradi jeze prebivalcev Hongkonga, ker je junija sprejeti zakon o nacionalni varnosti, ki ga je vsilil Peking, spodkopal svobodo izražanja, avtonomijo Hongkonga in neodvisnost sodne veje oblasti. Med drugim je iz knjižnic in knjigarn izginilo na tisoče knjig, vsemogočni agenti Pekinga so v mestu nad zakonom, demonstrantom pa se odslej lahko sodi tudi na Kitajskem. Vse zdaj kratene svoboščine bi morala komunistična Kitajska dopustiti vsaj do leta 2047, tako je obljubila v sporazumu o prevzemu Hongkonga v letu 1997, ki ga je z Veliko Britanijo sklenila leta 1984. Podobno velja glede razvijanja demokracije, ki je s to preložitvijo volitev dobila še en hud, morda celo smrtni udarec.
Zaprli študente, ki so se zavzemali za odcepitev
Zakonodajni svet Hongkonga sprejema zakone. Ima 70 poslancev, samo 35 jih neposredno izvolijo volilci v Hongkongu, a tudi teh 35 bi bilo opoziciji dovolj za blokiranje zakonov. Ostali so izvoljeni z blagoslovom Pekinga, predvsem kot predstavniki industrije, bank, trgovine in drugih posebnih interesov.
V Hongkongu se je od konca junija, ko je bil – za boj proti subverziji, separatizmu, terorizmu in podpiranju tujih sil, predvsem pa za ustavitev že celo leto potekajočih protestov in vandalizma, ter seveda za zatiranje vsake kritike kitajskih komunističnih oblasti – sprejet zakon o nacionalni varnosti, močno okrepil pritisk na zagovornike demokracije. Še pred nekaj dnevi je tako policija priprla štiri študente, ker naj bi se na družbenih omrežjih zavzemali za odcepitev od Kitajske.
V četrtek je izvršna oblast mesta preprečila, da bi lahko dvanajst nasprotnikov omenjenega zakona kandidiralo na volitvah v mestni parlament. Vlada Hongkonga, ki težko skriva svojo podrejenost Pekingu, je svojo odločitev utemeljila z argumentom, da za kandidata za mestnega poslanca ni dovolj spoštovanje tega temeljnega zakona, ampak mu mora biti tudi povsem privržen in ga mora propagirati.
»Zaradi tega vsi ti, ki nasprotujejo novemu zakonu o nacionalni varnosti ali pa zagovarjajo neodvisnost Hongkonga ali se celo zavzemajo za vmešavanje tujih vlad ter grozijo, da bodo uporabljali pravico veta pri izvajanju politikantskega pritiska na vlado, niso vredni tega, da bi postali poslanci.« Mestna izvršna oblast pri tem zagotavlja, da na ta način »nikakor ne omejuje politike in pravice sodelovanja na volitvah«.
