Zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov za leto 2019 so lani spomladi vložili poslanci SDS in NSi, ker da je šlo za kršenje fiskalnega pravila. Celotni izdatki države naj bi bili načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko, so utemeljevali svojo zahtevo. Fiskalno pravilo, ki ga je Slovenija pred sedmimi leti zapisala v ustavo, namreč določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Zahteva se je nanašala na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 in na odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018–2020. Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodišču predlagali, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni. Vlada je tedaj odgovarjala, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, na primer na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, pač pa se ta ugotavlja v daljšem časovnem obdobju. Podobno je v objavljeni odločbi zapisalo tudi ustavno sodišče: »Srednjeročnost iz ustavne določbe je treba razumeti kot dolžnost takega fiskalnega upravljanja in načrtovanja, ki se osredinja na stanje javnih financ skozi celoten ekonomski cikel in ne samo na tekoče proračunsko leto.« Poleg tega se ustavno fiskalno pravilo nanaša na celoto javnih financ države in ne zgolj na državni proračun kot tak, so dodali ustavni sodniki, ki so odločbo sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti.
Proračunsko leto 2019 je država sklenila s približno 225 milijoni evrov presežka, kar predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. »To kaže na to, kako premišljeno smo v LMŠ in v vladi Marjana Šarca ravnali z javnimi financami, hkrati pa odpravili vrsto varčevalnih ukrepov, ki so bili v veljavi zaradi nespametnosti prejšnjih vlad,« je odločitev ustavnega sodišča komentiral vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. In dodal: »V LMŠ čakamo na predlog rebalansa proračuna za letošnje leto, ki mora v državni zbor prispeti do 1. septembra. Upamo, da minister Andrej Šircelj s koalicijo tokrat ve, kaj dela.«
Ustavno sodišče brez posluha za tožilce
Ustavni sodniki so zavrgli pobude in zahteve tožilcev, ki so zatrjevali, da je bilo 30-odstotno znižanje njihovih plač v času epidemije protiustavno. Pobude, ki so jih tožilci na ustavno sodišče vložili sami, so ustavni sodniki s petimi glasovi proti trem zavrgli in tožilce napotili, naj se pritožijo pri delodajalcu ali sprožijo spor na delovnem sodišču. Za zahtevo, ki jo je na ustavno sodišče naslovilo društvo tožilcev, pa so ustavni sodniki s šestimi glasovi proti dvema presodili, da ni upravičena, ker društvo tožilcev ni sindikalno združenje.
