Vlada mora v skladu z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju iz letošnjega marca predlog rebalansa letošnjega proračuna v DZ poslati v 90 dneh po razglasitvi konca epidemije covida-19 (to se je zgodilo 31. maja), vendar ne pozneje kot 1. septembra. Na ministrstvu zagotavljajo, da bo vlada predlog v parlamentarni postopek predložila v zakonsko določenem roku.
Obenem so zapisali, da so »trendi na področju javnih financ, tudi zaradi vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ublažitev njenih negativnih učinkov in normalno delovanje gospodarstva, nekoliko bolj optimistični, kot smo sprva pričakovali«. Padec prihodkov od davkov je tako nekoliko nižji od pričakovanj, so dodali.
Natančna ocena načrtovanih prihodkov in odhodkov je sicer še v pripravi, a okvirno na ministrstvu ocenjujejo, da bodo prihodki letos dosegli okoli 9,3 milijarde evrov, odhodki pa naj ne bi presegli 13 milijard evrov. Pri tem gre res za prve ocene, ki niso dokončne, opozarjajo.
»V prvi fazi epidemije covida-19 je vlada s premišljenimi in strateško naravnanimi ukrepi poskrbela za socialno varnost prebivalcev in za preživetje podjetij, da bi tako družba kot gospodarstvo iz krize izšla v čim boljši kondiciji. Za uspešno soočenje z gospodarsko krizo je zelo pomembno tudi dejstvo, da so naše javne finance stabilne in banke likvidne,« so prejšnji teden poudarili na ministrstvu za finance. Po napovedih Evropske komisije, ki v letu 2021 predvideva šestodstotno gospodarsko rast v Sloveniji, bo po njihovih navedbah država v enem letu skoraj v celoti nadoknadila posledice letošnje epidemije.
Ob pooletju 1,9 milijarde evrov primanjkljaja
Učinki epidemije covida-19 so sicer močno zarezali v državni proračun. Prihodki so v polletju znašali 4,302 milijarde evrov, kar je za 15,5 odstotka manj kot v lanskem polletju. Odhodki so se medtem povečali za 27,7 odstotka na 6,218 milijarde evrov. Proračun je tako izkazal 1,916 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko smo v enakem obdobju lani beležili presežek v višini 219,7 milijona evrov.
V polletju so med odhodki najbolj zrasli odhodki za plače, blago in storitve, socialni in drugi tekoči transferji. Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se povišale za 8,6 odstotka na 735,3 milijona evrov. To je v večji meri posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju. Deloma pa so se poznala tudi že izplačila za dodatka za rizične razmere ter za nevarnost in posebne obremenitve dela zaradi epidemije. Izdatki za blago in storitve so se povečali za 6,3 odstotka na 370 milijonov evrov. Subvencije so bile višje za 239 odstotkov in so znašale 858,5 milijona evrov, za transferje posameznikom in gospodinjstvom pa je bilo namenjenih 917,8 milijona evrov ali 23,7 odstotka več.
Prihodki proračuna pa so se znižali predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov, ki so bili zaradi omejevalnih zakonskih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa za 18 odstotkov nižji kot v polletju lani. Najbolj, za kar 45,7 odstotka, se je znižal davek od dohodka pravnih oseb, prihodki iz dohodnine so bile nižji za 14,4 odstotka, iz DDV za 17,2 odstotka, iz trošarin pa za 16,7 odstotka.. Na drugi strani so bili nedavčni prihodki višji za 17,6 odstotka, predvsem zaradi dodatnega zadolževanja. Slovenija se je namreč za omilitev posledic epidemije covida-19 zadolžila za 2,17 milijarde evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih šestih mesecih zabeležila približno 8,743 milijarde evrov prihodkov in 10,728 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so se v primerjalnem obdobju nižali za 7,6 odstotka, odhodki pa so bili višji za 16,7 odstotka.
