Vlada je na današnji seji sprejela smernice za rebalans letošnjega proračuna ter proračunov za prihodnje leto ter leto 2022. Pri zniževanju izdatkov se bodo ministrstva morala osredotočiti na omejevanje ali odložitev programov, ki niso nujni, ter na sistemske spremembe, ki jih je mogoče uveljaviti takoj. Za prihodnje leto vlada napoveduje »izboljšanje učinkovitosti« v šolstvu in znanosti, prednostne reforme pa najdemo tudi na področju socialne in pokojninske zakonodaje.
Nekaj iztočnic za rebalans so ministri prejeli že včeraj na posvetu na Brdu pri Kranju. Danes so na seji vlade sklenili, da je treba za doseganje zastavljenih javnofinančnih ciljev omejiti rasti porabe za izdatke s kratkoročnim učinkom.
»S tem namenom bodo resorna ministrstva pripravila nabor ukrepov za omejitev rasti oziroma znižanje izdatkov, pri čemer se bodo osredotočila na omejitev ali odložitev izvajanja programov, ki niso nujni, in na sistemske spremembe, ki jih je mogoče uveljaviti takoj,« piše v sporočilu za javnost. Za prihodnje leto in leto 2022 so sporočili, da je treba kot prednostne upoštevati reforme in investicije na področju socialne in pokojninske zakonodaje, izboljšanja učinkovitosti v šolstvu in znanosti. Prednostni sistemski ukrepi za leti 2021 in 2022 bodo posvečeni področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, prednostne investicije pa se bodo izbirale glede na to, ali bodo pripomogle k okrevanju in gospodarski rasti ter odpiranju delovnih mest, produktivnosti, okoljski in energetski politiki.
Prilivi še nekaj časa ne bodo na ravni pred epidemijo
Vlada Janeza Janše je rebalans proračuna napovedala že kmalu po prevzemu poslov, o potrebi po rebalansu pa je minister za finance Andrej Šircelj govoril že med zaslišanjem pred parlamentarnim odborom za finance. Povod za rebalans je predvsem epidemija novega koronavirusa, ki je močno poslabšala kazalnike gospodarskega gibanja. Vlada je ob marčevski napovedi rebalansa tudi začasno zadržala izvajanje proračuna ter vsem neposrednim proračunskim uporabnikom določila 30-odstotno proporcionalno znižanje pravic porabe pri izdatkih za blago in storitve, subvencije, transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam, druge tekoče in domače transferje z izjemo stroškov dela, tekoče transferje v tujino in investicijske odhodke ter investicijske transferje.
Vlada je v današnjem sporočilu za javnost sicer izrazila pričakovanje, da bo gospodarstvo v letih 2021 in 2022 postopoma okrevalo, a ne verjame, da bo doseglo raven pred epidemiološko krizo. Zato bo temu prilagojen tudi pristop k pripravi proračunov za omenjeni leti.
