Luksemburški premier Xavier Bettel je imel kar prav. Ob petkovem prihodu na vrh EU je povedal, da je vzel s seboj dodaten komplet oblek, ker da se pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in o skladu za okrevanje lahko zavlečejo v nedeljo. Morda je položaj celo nekoliko podcenil, kajti pogajanja so do zaključka redakcije še vedno intenzivno potekala na skupni večerji in začela ogrožati »rekord« iz Nice iz leta 2000, ko so voditelji EU vrh o institucionalnih reformah potegnili praktično v začetek petega dne.
Največ polemik se je te dni vrtelo okoli predlaganih 750 milijard evrov vrednem skladu za okrevanje močno prizadetih gospodarstev, ki so zaradi pandemije v veliki recesiji, a tudi okoli 1074 milijard evrov težkega proračuna, saj sta povezana. Razhajanja so bila večplastna: o višini sredstev, o nadzoru porabe, še bolj o razmerju med posojili in nepovratnimi sredstvi… Po predlogu evropske komisije in predsedujočega evropskemu svetu Charlesa Michela bi bilo nepovratnih sredstev v obliki pomoči državam članicam v skladu za okrevanje 500 milijard evrov, posojil pa 250 milijard. A kot je bilo jasno že pred srečanjem, je bilo to nesprejemljivo za tako imenovano varčno četverico (Nizozemsko, Avstrijo, Švedsko in Dansko), ki je kasneje dobila podporo Finske.
Zahtevale so manj denarja in manj nepovratnih sredstev. Nocoj so tako omenjali njihov predlog, da bi sklad zmanjšali na 700 milijard evrov ob razdelitvi na pol med posojila in nepovratno pomoč. Sredstva naj bi zmanjšali zlasti na račun 190 milijonov evrov nepovratnih sredstev za proračunske programe zdravstva, razvoja podeželja, raziskav, torej področij, zelo pomembnih tudi za Slovenijo. Preostale države naj ne bi soglašale z znižanjem nepovratnih sredstev na manj kot 400 milijard evrov.
Gospod Nenene
Vodilno vlogo pri zahtevah varčne četverice je imel nizozemski premier Mark Rutte. Opazovalci so ocenili, da je tako zaradi volitev marca prihodnje leto, ko ga čaka resen izziv evroskeptičnih strank, in zaradi nezadovoljstva Nizozemcev nad razmerjem vplačil v evropski proračun. Kritiki so na drugi strani trdili, da se v Bruslju počasi topi ideja o evropski solidarnosti. Proti predlogu varčne četverice so bile zlasti države evropskega juga na čelu z Italijo in Španijo, ki sta ju epidemija novega koronavirusa in gospodarski izpad najbolj prizadela. Reuters je poročal, da so španski mediji Rutteja začeli klicati gospod Nenene po videoposnetku, ki je zakrožil aprila, v katerem neki nizozemski smetar vpije Rutteju, naj ne daje denarja Italijanom in Francozom, on pa odgovori: »O, ne, ne, ne.«
Kočljivo vprašanje denarja in vladavine prava
Ena spornih točk v Bruslju je bil tudi predlog o povezovanju izplačevanja evropskih sredstev z izpolnjevanjem demokratičnih norm. V osnutku dokumenta, ki ga je pripravil Michel, je bila predvidena vzpostavitev mehanizma za ugotavljanje, ali »pomanjkljivosti« s področja vladavine prava v neki državi članici vplivajo na izvajanje evropskega proračuna ali na finančne interese Unije in posledično na mogoče sprejemanje ukrepov v evropskem svetu s kvalificirano večino. Madžarska je ostro nastopila proti temu in v protipredlogu praktično črtala vprašanje vladavine prava ter zahtevala soglasno sprejemanje kakršnih koli ukrepov zaradi ogrožanja izvajanja proračuna. Poljska jo je podprla, premier Mateusz Morawiecki je dejal, da prvotni predlog predstavlja »orodje v rokah močnejših držav, ki lahko izsiljujejo druge države«. Premier Janez Janša se je potem na twitterju odzval na trditve, da je Slovenija med tistimi, ki nasprotujejo povezovanju vladavine prava z izplačevanjem evropskih sredstev. »Nasprotujemo (veliko držav!) predlogu nekaterih, da o izplačilih našega (!) denarja iz skladov EU poleg strokovne presoje (evropske komisije) odloča tudi večinsko glasovanje (v evropskem svetu). Kajti možnost blokad je neizmerna«. Janša je v danes zjutraj tudi ocenil, da so razprave na tokratnem evropskem vrhu »bistveno bolj politične kot kadar koli doslej, veliko je zahajanj v stranske teme«. Finska in Avstrija pa sta sporočili, da bo vprašanje vladavine prava vsekakor moralo biti omenjeno v končnem dokumentu, ki mora biti sprejet soglasno.
