»Po dveh krogih temeljitih pogovorov voditeljev o različnih vprašanjih v povezavi z večletnim proračunom unije in skladom za okrevanje predsednik Evropskega sveta poziva k premoru do večerje, ki bo ob 20. uri. Vmes bo organiziral posvetovanja v ožjih sestavah,« je tvitnil Leyts.
V času premora so se doslej sestali Michel, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poleg tega se je Michel ločeno sestal z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem. Slovenski premier Janez Janša po neuradnih informacijah na teh posvetovanjih v ožjih sestavah ne sodeluje.
Informacije o dogajanju skope
Med odmorom sicer temeljito čistijo sobo, v kateri zasedajo voditelji. Ob upoštevanju pravila fizične razdalje sestankujejo v veliki sobi sredi stavbe Evropa, ki lahko gosti 330 ljudi in je sicer namenjena multilateralnim vrhom, na primer srečanju voditeljev EU in Afrike.
Informacije o dogajanju so skope. Bistvenih premikov za zdaj, kot kaže, ni bilo. Novinarji, ki na novice običajno čakajo v medijskem središču v bližini prostorov, kjer zasedajo voditelji, tokrat zaradi pandemičnih omejitev nimajo dostopa do kompleksa stavb, kjer poteka vrh.
Voditelji članic EU so dopoldne v Bruslju začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Pogajanja so težka. Pred začetkom so se zvrstila svarila, da je to trenutek resnice in da je nujen politični pogum, ter obljube, da bodo storili vse za dogovor ta konec tedna.
Razlike med stališči članic še vedno velike
EU se sooča s »trenutkom resnice«, na kocki je evropski projekt, je ob prihodu opozoril francoski predsednik Macron, ki je sicer izpostavil, da previdno verjame v dogovor. Obenem je zatrdil, da bodo storili vse, da se dogovor doseže.
Nemška kanclerka je izpostavila, da pričakuje »zelo težka pogajanja«, saj so razlike med stališči članic še vedno zelo velike, zato je nemogoče reči, ali bo ta konec tedna mogoče doseči rezultat. Za to bo po njenih besedah vsekakor potrebne veliko pripravljenosti na kompromis.
Da je manj kot 50 odstotkov možnosti za uspeh tega vrha, je ocenil nizozemski premier Rutte, ki vodi klub varčne četverice, štirih neto plačnic, ki želijo zmanjšati krovni obseg svežnja, še zlasti pa nepovratna sredstva. Poleg Nizozemske so v tej skupini še Avstrija, Danska in Švedska.
Grški premier Kiriakos Micotakis je bil manj črnogled. Ocenil je, da ni nikakršnega razloga za to, da dogovora ne bi mogli doseči ta konec tedna. Opozoril je, da ne smemo izgubiti izpred oči širše slike - da se Evropa sooča z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni.
Izhodišče za pogajanja je Michelov kompromisni predlog, ki predvideva prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjino pa za posojila.
Med ključnimi odprtimi vprašanji so obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.
To je prvo srečanje voditeljev v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev, ki lahko po nekaterih napovedih traja tudi tri dni.
