Cilj včerajšnje izredne seje blejskega občinskega sveta je bila opredelitev občine do variant poteka južne razbremenilne ceste na Bledu. Ta naj bi promet proti Bohinju odmaknila od središča Bleda in Blejskega jezera, o potrebi po njeni gradnji pa se govori že vsaj štiri desetletja. Blejski občinski svetniki so potrdili, da je obstoječa trasa, ki so jo z OPPN potrdili že leta 2013, primernejša od tiste, ki so jo predlagali predstavniki civilne iniciative (CI) Mlino. Zdaj računajo, da se bodo besede infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca, ki je Bled obiskal prejšnji mesec in napovedal, da bi se lahko gradnja začela s prihodnjim letom, uresničile.
Spreminjanje trase bi gradnjo preložilo za sedem let
Že minister je opozoril, da bi spreminjanje trase gradnjo obvoznice zavleklo vsaj za sedem let. Trasa CI, ki se od obstoječe razlikuje zgolj v zadnjem delu, s čimer so želeli ohraniti enotnost naselja Mlino, po mnenju ministrstva za obrambo ne zagotavlja varnosti ob vadišču in strelišču Slovenske vojske v Mačkovcu, prav tako po mnenju zavoda za gozdove in kmetijskega ministrstva ni primerna z vidika posega v življenjski prostor divjadi. Blejski župan Janez Fajfar je poudaril, da se s tem, ko je občinski svet sinoči potrdil prvotno traso, končuje več kot 40-letna agonija in negotovost v zvezi z gradnjo južne razbremenilne ceste. »S tem rešujemo jezersko skledo, vasi Mlino, Ribno, Selo in Bodešče, ter vso občino Bohinj pred nemogočimi zastoji in prometom,« je dejal.
»Civilna iniciativa Mlino se je ves čas zavzemala izključno za ohranitev zgodovinske vasi Mlino - Zazer, ki jo veljavna varianta trase preseka. Od vsega začetka pa je stremela k temu, da se ta cesta čim prej naredi, ker je zelo potrebna ne samo za Bled, ampak tudi za Bohinj,« je poudarila predsednica krajevne skupnosti Bled, kamor sodi tudi naselje Mlino, Metka Pazlar. Obžalovala je edino dejstvo, da je bila civilna iniciativa s svojimi opozorili in idejami slišana šele lani, ko se je čas za obsežnejše popravke trase že iztekel.
Načrti iz sredine prejšnjega stoletja
Občinski svetniki so kljub sinočnji potrditvi prvotne trase poudarili, da se zavedajo problematike poteka nove ceste mimo naselja Mlino, zato bosta župan in občinska uprava skupaj z DRSI pristopila k usklajevanju omilitvenih ukrepov, da bi gradnja in obstoj obvoznice čim blažje vplivala na bivalno okolje in prebivalce naselja Mlino. DRSI pa so tudi pozvali, naj pospešeno pristopi k uresničitvi projekta in se gradnje loti v več fazah.
Prvi načrti za izbor koridorja južne blejske obvoznice so nastali že leta 1955, je opozoril Andrej Jan iz podjetja PNZ. Dodal je še, da OPPN za potrjeno traso dovoljuje manjša odstopanja, ki jih v soglasju z lokalno skupnostjo lahko uresničijo v projektu.
Sinočnja seja blejskega občinskega sveta se je zaključila z aplavzom vseh udeležencev, svoje zadovoljstvo ob sprejemu trase pa je izrazil tudi bohinjski župan Jože Sodja. Blejski župan Janez Fajfar je poudaril, da Bled ni več ovira čimprejšnjemu začetku gradnje, kot so radi podrobili menjajoči se pristojni ministri. Za državo pa je blejska odločitev tudi finančno ugodnejša. Vrednost gradnje južne razbremenilne ceste na Bledu v potrjeni različici je zaradi zahtevnosti gradnje skupaj z odkupi zemljišč ocenjena na 39 milijonov evrov. A če bi sprejeli traso, kot so jo predlagali v CI Mlino, bi bila, kot so na seji opozorili sodelujoči strokovnjaki, še za okoli pet milijonov evrov dražja, saj bi bila tudi nekaj sto metrov daljša.
Sicer pa je Občina Bled zagotovila finančna sredstva in preko projektne naloge izbrala projektanta za izdelavo idejne zasnove variante CI Mlino, so še opozorili na občini.
