Prav neverjetno zveni, da se v sedanjih razmerah, ko je zaradi koronavirusa blokiran tako rekoč ves svet, poljski desnici še vedno zdi smiselno izpeljati volitve predsednika države, sklicane za 10. maj. Obotavljanje vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), da bi sledila zgledu Srbije in Severne Makedonije, ki sta preložili predsedniške oziroma parlamentarne volitve za nedoločen čas, politični analitiki pripisujejo želji po utrditvi oblastnega položaja, ki so ga načele lanske parlamentarne volitve. Uradna razlaga pa se glasi, da je treba volitve izpeljati v ustavno določenih okvirih, razen če bodo razglašene izredne razmere. Ustava narekuje, da morajo biti volitve od 75 do 100 dni pred iztekom tekočega predsednikovega petletnega mandata. Tega je Andrzej Duda začel 6. avgusta 2015.
Zgolj formalno neodvisni Duda
Položaj predsednika države na Poljskem ni protokolaren do te mere kot v mnogih drugih evropskih parlamentarnih demokracijah, saj ima kar nekaj odločilnih pristojnosti – od imenovanja predsednika vlade in sodnikov do veta na zakone, ki ga mora parlament potem preglasovati s tripetinsko večino. Duda, ki je leta 2015 kot kandidat tedaj opozicijske PiS za tesne tri odstotne točke premagal Bronisława Komorowskega, tokrat nastopa kot neodvisni kandidat. Vendar ima jasno podporo Jarosława Kaczyńskega, vodje vladajoče stranke, ki vleče vse njene niti iz ozadja oziroma z zgolj poslanskega sedeža v spodnjem parlamentarnem domu – sejmu. V krogih poljske opozicije velja Duda za marioneto Kaczyńskega, sedanje razmere pa naj bi bile voda na njegov mlin, saj ne omogočajo enakopravne volilne kampanje. Osredotočenost na virusno grožnjo namreč tako kot večinoma drugod po svetu deluje v prid aktualne oblasti, vsaj dokler se njene hipne poteze morda ne izkažejo za napačne.
Če bodo volitve dejansko izpeljane na drugo majsko nedeljo, se tako Dudi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah obeta zmaga v prvem krogu z okoli 65-odstotno podporo. Podatek gre po ugotovitvah agencije Kantar za časnik Gazeta Wyborcza jemati s pridržkom, saj je udeležbo potrdilo le 31 odstotkov anketirancev, očitno zaradi epidemije. Če bi bile volitve preložene na jesen, pa bi bila udeležba približno 50-odstotna, Duda bi zmagal, a ne z absolutno večino in sledil bi torej drugi krog.
Razdrobljena opozicija
Preložitev volitev in drugi krog sta tako zadevi, ki zdaj zaposlujeta razdrobljeno opozicijo vladajoči PiS (ta ima 235 poslancev v 450-članskem sejmu). Vodilna kandidatka opozicije je Małgorzata Kidawa-Błońska, ki je v protest zaradi vladnega vztrajanja pri izvedbi majskih volitev suspendirala svojo kampanjo. Sociologinja, filmska producentka in podpredsednica sejma je kandidatka Civilne platforme, vztrajanje PiS pri organizaciji volitev v času, ko Poljska »nima druge naloge kot boj z epidemijo in njenimi posledicami«, pa je označila kot »kriminalno dejanje«. Vse kandidate je pozvala, naj ji sledijo s prekinitvijo kampanje, volilce pa pozvala k bojkotu, če volitve ne bodo preložene.
S pozivom k bojkotu se ni strinjal neodvisni kandidat Szymon Hołownia, ker z njim državljani izgubljajo svoj pravice, pravi. Je pa izvedbo majskih volitev označil za »norost«. Desničarski kandidat Krzysztof Bosak je suspenz kampanje označil za neumnost, iz tabora levičarskega Roberta Biedrońa pa so potezo glavne protikandidatke Dude označili za njeno politično upokojitev.
Bolj malo je torej verjetno, da bi opozicija strnila vrste, a Kaczyński ničesar ne prepušča naključju. Pravi, da »v tem trenutku na Poljskem lahko izvedemo volitve, tisti, ki trdijo drugače, pa sledijo svojim ozkim interesom z napadom na ustavo«.
Poljska je naštela več kot 2200 okuženih s covidom-19 in 22 umrlih.
