Na slovesnosti bodo pokopali samo devet žrtev genocida, med katerimi je najmlajši 23-letni Salko Ibišević, najstarejši pa 70-letni Hasan Pezić. Zaradi zaprtih meja ob pandemiji namreč letos v Potočare ne morejo priti svojci žrtev iz tujine, tako da so soglasje za pokop dale le družine, ki živijo v BiH.
Amor Mašović, predstavnik Inštituta za pogrešane osebe BiH, je povedal, da so posmrtne ostanke žrtev, ki jih bodo pokopali v soboto, našli v množičnih grobiščih v vzhodni Bosni, nekatere že pred 14 leti, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa bodo na verskem obredu, ki ga bo vodil poglavar islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović, in pokopu žrtev v spominskem centru navzoči samo svojci in prijatelji žrtev, ob spoštovanju ustrezne medsebojne razdalje, je za nemški spletni portal Deutsche Welle povedal predsednik organizacijskega odbora spominske slovesnosti Hamdija Fejzić.
V minulih letih se je na osrednji slovesnosti zbralo med 25.000 in 50.000 ljudi. Letos jih bo zaradi pandemije veliko manj, a organizatorji trdijo, da bosta sporočilo miru in opozorilo ostala ista - da se nikomur in nikjer ne ponovi zločin genocida, kakršnega sta vojska in policija Republike srbske storili nad Bošnjaki na t. i. varovanem območju ZN Srebrenica julija 1995, ko so samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995 ubili po zadnjih podatkih 8372 Bošnjakov, predvsem moških in dečkov.
Spominska slovesnost prek videopovezave
Pandemija je spremenila načrte tudi glede udeležbe domačih in tujih državnikov, med katerimi bi moral biti generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Spominska slovesnost bo namreč potekala preko videopovezave, in sicer v dveh dvoranah, kjer bo po 50 ljudi. Potekala bo ob branju pisnih sporočil in objavi posnetih videosporočil svetovnih voditeljev in drugih visokih predstavnikov.
Fejzić je povedal, da so k udeležbi z videosporočili povabili 64 predsednikov držav in vlad ter mednarodnih organizacij. Doslej so prejeli okoli 35 sporočil, med njimi ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, je povedal.
Serge Brammertz, glavni tožilec Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), naslednika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je ob obletnici za britanski Guardian izpostavil, da so dejstva jasna. "Sodbe haaškega sodišča so potrdile, da se je v Srebrenici zgodil genocid in da je bil načrtovan na najvišji politični in vojaški ravni ter izveden v usklajeni akciji s ciljem odstranitve muslimanov iz Srebrenice," je zapisal. Najmanj, kar je sedaj mogoče narediti, je, da se sodi preostalim storilcem in da mednarodna skupnost več ne tolerira zanikanja genocida, saj bo sicer tako kot pred 25 leti znova izneverila žrtve genocida v Srebrenici. "Zato moramo govoriti z enim glasom, ko se zanika genocid in poveličuje tiste, ki so zanj odgovorni," je poudaril.
Brez zakona, ki bi prepovedoval zanikanje genocida
Genocid v Srebrenici vztrajno zanikajo oblasti Srbije in Republike srbske v BiH. Zaradi nasprotovanja te srbske entitete v Bosni in Hercegovini kljub več poskusom v državi tudi še niso sprejeli zakona, ki bi prepovedoval zanikanje genocida v Srebrenici in poveličevanje vojnih zločincev. Predsedujoči predsedstvu BiH Šefik Džaferović je v četrtek ocenil, da bi moral visoki predstavnik Valentin Inzko te dni uveljaviti zakon.
Da je bil pokol v Srebrenici genocid, so potrdila mednarodna sodišča, kot tudi sodišča v BiH, na Hrvaškem in v Srbiji, ki so za okoli 50 obsojencev izrekla več kot 700 let zapora, ker so ukazali ali izvršili genocid v Srebrenici, kažejo podatki BIRN.
V bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH so letošnji 11. julij razglasili za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, obeležili pa ga bodo z dnevom žalosti.
V državah članicah Evropske unije 11. julij od leta 2009 obeležujejo kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Ob tem dnevu bodo na plenarnem zasedanju danes v Evropskem parlamentu počastili spomin na žrtve genocida. V slovenskem parlamentu pa bo ob evropskem dnevu spomina predsednik državnega zbora Igor Zorčič danes ob začetku nadaljevanja redne seje imel nagovor. Po nagovoru bodo poslanke in poslanci spomin na žrtve počastili z minuto molka.
25 let po genocidu še vedno niso našli posmrtnih ostankov okoli 1200 žrtev genocida. Težava je predvsem v tem, da so pokopani v sekundarnih grobiščih. Skupno so doslej identificirali in pokopali 6719 žrtev genocida. Od tega jih je 6482 pokopanih v spominskem centru, ostali pa drugod v skladu z željami svojcev.
