Za doktorico znanosti Petro Gostinčar zagotovo ne moremo reči, da je le šivilja otroških igrač. Je geografinja, krasoslovka in jamarka. »Sicer s samim šivanjem to nima neposredne povezave, sem se pa med doktorskim študijem naučila vztrajnosti in dejstva, da si moraš izbrati ožje področje dela in se nanj osredotočiti,« nam je povedala Gostinčarjeva, ki jo je za šivalni stroj v srednji šoli prvič spustila prav mama. »Včasih je bilo treba za šivalni stroj odšteti lep kupček denarja, tako da me verjetno iz strahu, da ne bi česa pokvarila, same za stroj ni pustila prej. Pred tem sem spretno šivala na roke – ob nedavni selitvi sem našla celo svoj prvi izdelek. Gre za elastiko iz blaga, ki je bila moderna v devetdesetih letih, zdaj pa je doživela vrnitev in bi jo lahko spet nosila.«
Zanimanje za deklaracijske trakove na igračah
Vzrok za nastanek blagovne znamke PikiPu je bil po besedah sogovornice iskanje primerne bombažne odeje za njeno prvorojenko. »Takrat, pred več kot osmimi leti, na trgu nisem našla primerne in se zato odločila, da jo naredim sama. Opazila sem, da nekajmesečno hčerko bolj kot igrače same zanimajo deklaracijski trakovi na igračah. Začela sem raziskovati in naletela na senzorične igrače iz blaga. Poskusila sem, sešila prvo, drugo, tretjo…« je povedala o svojem začetku šivanja. Komplet igrače in odejice je dobila tudi njena prijateljica Katja Debevc, ki tudi sama šiva in kvačka pod blagovno znamko Coprnije. Na njeno pobudo sta leta 2013 ustvarili idejo za blagovno znamko PikiPu. »Katja se je nedolgo zatem odločila, da mi PikiPu prepusti, je pa vse do danes tako ali drugače vpletena v moje ustvarjanje in mi stoji ob strani.«
Intenzivna senzorična izkušnja
Osnova blagovne znamke, ki je dobila ime po medvedkih Pikiju Jakobu in Puju, so pisani in živahni izdelki, namenjeni otrokom. »Trudim se, da bi izdelki – predvsem senzorične igrače v obliki živali – otroku ponujali čim intenzivnejšo senzorično izkušnjo. Zato uporabljam blago živahnih barv in pestrih vzorcev ter različnih tekstur. Tudi trakovi, ki jih dodajam izdelkom, so različnih barv in tekstur.« Petrine živali so mehke in malček jih lahko stiska ter prepogiba, hkrati pa ga spodbuja k opazovanju z vidom, tipom, seveda pa raziskuje tudi z usti. »Z vidika materialov dajem velik poudarek kakovosti, zato če je le mogoče, uporabljam materiale s certifikatom Oeko-Tex® Standard 100. Izdelki, ki jih ponujam, so pralni in jih ni težko vzdrževati.«
Z odraščanjem otrok, Petra Gostinčar ima dve hčerki, in sočasnim raziskovanjem različnih tehnik šivanja se je lotevala vedno novih izdelkov. Za kratek čas je zajadrala v šivanje oblačil, a kaj kmalu ugotovila, da ji to preprosto ne prinaša tako velikega zadovoljstva kot šivanje igrač. »Sprva sem šivala različne pripomočke, od odejic, trakov za dude, previjalnih podlog do torbic za plenice, slinčkov, ninic in seveda senzoričnih igrač,« je povedala samoukinja v šivanju in dodala, da je po premisleku sklenila, da omeji nabor izdelkov in se osredotoči na senzorične živalce, ki ji prinašajo največ veselja in zadovoljstva. »Tako sem kakšni dve leti šivala skorajda le senzorične žirafe, ptičke in ribe, izpopolnjevala tehniko, iskala primerne visokokakovostne materiale in razmišljala o morebitnih novih izdelkih na tem področju. Pred letom dni so se tako PikiPujevemu živalskemu kraljestvu pridružili še morski konjički, ki so jih moje stranke sprejele z odprtimi rokami. Pozneje sem na željo ene izmed strank izdelala senzoričnega laboda in tudi ti so zdaj del moje ponudbe.«
Igrače, ki jih otrok ne preraste
Senzorične živalce so namenjene najmlajšim otrokom, z njimi večkrat obdarujejo novorojence ob prvem obisku ali kot darilo na zabavi za bodočo mamico. »Da njihovi starejši bratci ali sestrice ne bi bili prikrajšani in ljubosumni, sem začela izdelovati povečane živali. Tudi ti izdelki so bili do zdaj zelo lepo sprejeti.« Največja vrednost njenih igrač pa je morda prav v tem, da jih otroci nikoli ne prerastejo. »Igračk, ki sem jima jih sešila, nista prerastli, pa čeprav sta obe že šolarki. Imata jih spravljene na robu postelje. V zadnjem času pa mi kdaj pa kdaj pomagata pri šivanju in sta si, seveda z mojo pomočjo, sešili vsaka svojega morskega konjička. Tudi ta dva konjička sta dobila svoje mesto na postelji.« Pravzaprav ji prav izdelki, ki jih je naredila za domačo rabo, služijo kot kazalnik, kaj se z njimi zgodi ob redni daljši uporabi in večkratnem pranju. »Na podlagi teh izsledkov mi je uspelo najti materiale, ki so vzdržljivi in ohranjajo kakovost na dolgi rok,« je še povedala sogovornica, ki sama šiva, fotografira izdelke in jih objavlja na svojem facebook profilu, prav tako tudi sama pakira in pošilja izdelke kupcem. »Sprva sem mislila oziroma upala, da bo hobi sčasoma prerastel v službo. A vendarle imam to srečo, da sem vedno imela in še imam službo, ki mi je v veselje. Zato šivam še vedno za hobi, registrirano pa imam osebno dopolnilno delo. Včasih pridejo večtedenska obdobja, ko mi sedenje za šivalnim strojem preprosto ne diši,« še pove sogovornica, ki za šivalni stroj najraje sede v večernih urah.
