Jože Pirc in njegova hči Anja sta pred dnevi, ko smo ju obiskali na družinskem nasadu, razpirala borovničeve grme, da sta si utrla pot do zrelih sadežev. Anja Pirc jih je, kot bi trenil, v le nekaj gibih prstov nabrala celo pest. To so bile prve letošnje borovnice, največ jih bo sredi julija, zadnje pa ob koncu avgusta. »Spomnim se, da smo včasih, ko sem bil še otrok, borovnice trgali tudi septembra,« je dejala, njen oče pa je dodal, da se spomni, da so borovnice nekoč rasle še konec oktobra. Podnebne spremembe, sta se strinjala, so vplivale tudi na borovnice.
S temi se Pirčevi, tudi Anjini sestri Marjetka in Maja, ukvarjajo že 34 let. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so jih začeli saditi pod mentorstvom agronomke Milice Oblak, ki se je pri Kmetijskem inštitutu Slovenije ukvarjala s selekcioniranjem jagodičja. Prečesala je nekdanjo Jugoslavijo, da bi našla primerno zemljo za oregonske borovnice, in jo našla tudi v Borovnici, ki pred tem z borovnicami ni imela nobenih povezav. »S prijatelji in sosedi smo debatirali, kaj bi delali na tej zemlji. Razmišljali smo o reji polžev. Potem je prišla Milica Oblak, dala zemljo na analizo in smo začeli,« se je začetkov spomnil Jože Pirc, ki je bil eden prvih petih pridelovalcev borovnic v Borovnici.
Tri tone na leto
Dodal je, da je bilo to območje tedaj zaraščeno, pri čiščenju so jim pomagali tudi vojaki iz vrhniške vojašnice. Kako se prideluje borovnice, jim je pokazala Milica Oblak. »Joj, kolikokrat je prišla sem,« se je zamislil, nato pa se spomnil, kako je razlagala, da je treba gnojiti v krogu, ne vsevprek. Tako se je začelo, potem so pridelovalci napredovali, si pomagali in zgradili skupnost. »Še danes smo v dobrih odnosih. Ko je temperatura pod lediščem, na primer sosed zakuri bale okoli vseh nasadov, da še nam pomaga pregnati pozebo,« je razložil.
Pirčevi na 2000 grmih pridelajo okrog tri tone borovnic na leto. Ne spadajo med največje pridelovalce, vse delo pa opravijo družinski člani s prijatelji. In dela jim ne manjka. »Dela ni le, kadar je sneg,« je dejal Jože Pirc in dodal, da je pozimi mogoče borovnice obrezati. Tako jih pomladijo. Potem ko čebele oprašijo grme, pa je treba napeti mreže, ki grme ščitijo pred točo in ptiči, in jih pravi čas odstraniti. Poleg tega morajo skrbeti za okolico, predvsem za jarke ob grmih, kamor odteka voda, pa tudi travo je treba redno kositi. »Čudovito je, če do sredine junija pada dež, kot je letos. Tako borovnice debelijo. Potem potrebujejo veliko sonca, najbolje kakšnih 30 stopinj Celzija,« je razložil Jože Pirc.
Prireditev v Bistri
Kaže, da bo letos dobra letina, a ne tako dobra kot lani, pravita. »Letos bo nekoliko manj pridelka, ker smo porezali grme. Bilo je tudi nekaj pozebe,« je dejal Jože Pirc, Anja pa ga je dopolnila, da se še vedno učijo, tudi o pravilnem obrezovanju. »Ker so sorte različne, se jih različno obrezuje. Vsak grm je drugačen od drugega in vsakemu moraš posvetiti pozornost, kot bi bili poosebljeni,« je razložila.
Povpraševanja po borovnicah nikoli ne manjka in verjetno ga tudi letos ne bo. Pirčevi ves pridelek prodajo po metodi od ust do ust in na kranjski tržnici. Večino kupcev poznajo, ti pa si borovnice lahko naberejo tudi sami. »Lahko prineseš svojo embalažo, kajti želimo uporabljati čim manj plastike. Sicer jih obiramo družinski člani, prijatelji in znanci,« je dejala Anja Pirc. Čeprav imajo borovnic manj kot potencialnih kupcev, jih vsak tretji konec tedna v juliju prinesejo tudi na prireditev Praznik borovnic, ki pa je zaradi novega koronavirusa letos odpadel. Toda 18. julija bodo v Bistri vseeno organizirali manjši dogodek, na katerem bodo borovniški pridelovalci prodajali oregonske borovnice.
