Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, zato ni presenetljivo, da je bilo dirkanje Micku Schumacherju položeno v zibelko. Njegov oče Michael je namreč sedemkratni svetovni prvak formule 1, na zmagovalno stopničko je stopil 91-krat, zato velja za statistično najboljšega voznika formule 1 vseh časov. Je to za Micka blagoslov ali prekletstvo? Pravzaprav oboje, mu je pa danes pri 21 letih, ko je del karavane formule 2, precej lažje, kot mu je bilo kot otroku, saj so v njem vsi videli novega Michaela. Samo v opomnik: legendarni dirkač se v javnosti ni pojavil vse od decembra 2013, ko je v nesreči na smučanju utrpel hude poškodbe glave.
V nasprotju z večino vrstnikov, ki so brcali žogo ali jo metali na koš, je Mick že pri treh letih sedel v gokard in kariero začel na podoben način, kot jo je oče. Ves čas je napredoval, najprej do formule 4, nato formule 3 in nazadnje formule 2, v kateri je lansko sezono na Hungaroringu dosegel tudi prvo zmago. Dovolj, da je januarja lani postal del Ferrarijeve vozniške akademije in moštva, ki je bilo najpomembnejše v karieri njegovega očeta. Priložnost, da sede v Ferrarijev dirkalnik formule 1, poimenovan SF90, je dočakal 2. aprila, nato pa v Bahrajnu iz kroga v krog dosegal boljše čase. Le Red Bullov Max Verstappen je bil malce hitrejši. »Resnično sem užival. V Ferrarijevi garaži sem se počutil kot doma in bil obkrožen z ljudmi, ki me poznajo že od mladih nog. Dirkalnik je neverjeten. Rad bi se zahvalil Ferrariju za to priložnost,« se mu je smejalo po 56 odpeljanih krogih.
Uporabil je dekliški priimek svoje mame
Ko je začel v kartingu, ni želel, da bi ga povezovali z legendarnim očetom, zato se je odločil, da uporabi materin dekliški priimek, zato so ga vsi poznali kot Micka Betscha. »Uporabljal sem več imen, da bi dirkal pod krinko. Danes pa ne čutim bremena družinskega imena in očetovih uspehov,« pojasnjuje v Švici rojeni dirkač, ki je že v mladosti vedel, kaj želi početi. »Želim postati dirkač formule 1! Rezervnega načrta nikoli nisem imel.« Zaradi uspehov očeta ne čuti dodatnega stresa, saj v njem ne vidi uspešnega športnika, temveč preprosto – ljubečega očeta. »Se pa spominjam njegove lekcije, da moram v življenju ostati na realnih tleh, nikoli ne smem leteti previsoko ali prenizko.«
Pred časom je imel priložnost, da ferrarija F8 tributo testira na stezi Fiorano. Na njej je Michael vsako leto odpeljal 80.000 testnih kilometrov, da bi dosegel vozniško popolnost. »Tega se spominjam iz otroštva. Ko sem sedel ob stezi in opazoval očeta, kako dirka. Danes pa na tej stezi dirkam sam. Pokazali so mi nekaj starih fotografij, ko sem še vozil motor za motokros. Vse to so moji spomini na Fiorano,« še pravi Mick in priznava, da je že kot otrok sanjal o tem, da si bo nekoč kupil ferrarija, in sicer model 458 italia. Zato ni čudno, da je Ferrarijev Maranello njegov drugi dom, kjer preživi toliko časa, kolikor je mogoče, saj podobno kot oče ogromno testira in se uči trikov, ki so mu pomagali v karieri. »Zame avto ni le sredstvo za prevoz od točke A do B, temveč veliko več. Velika razlika je, ali voziš fiat ali ferrari, ki omogoča hitrost 300 km/h, pa čeprav ni dovoljena. Hitri avti so moja strast.«
Z Vettlom se veliko pogovarjata
Njegov vzornik je Sebastian Vettel, kar je nekako logično, saj je bil njegov vzornik, ker je Nemec, Michael Schumacher. Še več, Vettla ima za svojega mentorja. »Z njim sva resnično povezana in se pogosto pogovarjava o avtomobilističnem športu. Neznansko ga spoštujem, seveda je precej bolj izkušen od mene. Oba pa naravnost obožujeva ta šport.« Vettel je prepričan, da je pred Mickom svetla prihodnost, a da bi dozorel, potrebuje še nekaj časa. »Predvsem pa ga ne smemo primerjati z očetom. To ne bi bilo pošteno, danes so drugačni časi, tudi dirka se drugače,« pravi izkušeni 32-letni Nemec, ki je v formuli 1 med letoma 2010 in 2013 štirikrat slavil naslov svetovnega prvaka. Hitra vožnja seveda ni enostavna, saj zahteva ne samo vrhunsko vozniško znanje, temveč tudi maksimalno koncentracijo. »Ves čas je treba voziti na svoji skrajni meji, včasih tudi nad njo.«
Lani se mu je ponudila priložnost, da je vozil isti Ferrarijev dirkalnik, kot ga je njegov oče leta 2004, ko je tudi z zmago na domačem Hockenheimu potrdil naslov svetovnega prvaka. Za to priložnost si je naredil posebno čelado, na eni strani je bil rdeče obarvani dizajn čelade njegovega očeta, na drugi pa so bile barve Mickovega moštva. »Bilo je super. Neverjetno je bilo sesti na isti sedež, na katerem je sedel moj oče. Ves čas vožnje sem bil nasmejan,« je dejal po treh odpeljanih krogih pred navdušeno množico navijačev. Čeprav je stopil v velike čevlje, mu gre dobro od rok in nog, zato lahko kmalu pričakujemo obdobje, ki si ga vsi oboževalci priimka Schumacher želijo – da bo dobil veliko priložnost tudi v formuli 1.
