Na kmetiji Jazbec v Drožanju pri Sevnici obdelujejo 40 hektarjev zemlje in 20 hektarjev gozda, a njihova glavna dejavnost je reja goveje živine za meso. Oktobra lani so postavili nov, 500 kvadratnih metrov velik hlev, vreden 300.000 evrov, v njem redijo 135 bikov pitancev. Postaviti so ga morali z lastnimi sredstvi in posojili. Na razpisu namreč niso dobili niti evra, razočarano pove mladi prevzemnik Jernej Jazbec. Svoje je nato naredila še pandemija, že tako nizke odkupne cene mesa so še dodatno padle. Za kilogram kakovostnega govejega mesa tako dobijo tri evre, medtem ko so proizvodni stroški 3,3 evra. Jazbečevi zato veliko pričakujejo od projekta Meso iz Sevnice, katerega vodilni partner je Kmečka zadruga (KZ) Sevnica, pri projektu pa sodeluje enajst rejcev govejega mesa iz sevniške in okoliških občin.
Povezali lokalne rejce
Sevniška zadruga si je v lokalnem okolju že ustvarila dobro ime kot organizator prireje in odkupa živali ter s predelavo, proizvodnjo in prodajo mesa ter izdelkov iz mesa. Z dvoletnim projektom Meso iz Sevnice, ki se uradno končuje julija, je želela predvsem vzpostaviti partnerstvo med lokalnimi pridelovalci prek kratke dobavne verige in prodaje na lokalnem trgu ter doseči večjo kakovost govejega, junčjega in telečjega mesa. Projekt je vreden 48.000 evrov in je sofinanciran iz evropskega sklada za razvoj podeželja.
»Prepoznavno verigo smo vzpostavili z organiziranim odkupom živali od naših enajstih članov partnerstva, vzpostavili smo tudi sistem sledljivosti v vseh fazah, od odkupa živali do prodaje,« pojasnjuje strokovna sodelavka pri projektu Barbara Mlakar Krajnc iz KZ Sevnica. Med drugim bo na izdelkih pod oznako meso iz Sevnice na označevalnih nalepkah poleg predpisanih parametrov navedena tudi kmetija, ki je žival vzredila.
S sonaravno rejo živali kmetje dosežejo bolj kakovostno, svetlo in čvrsto meso, s kratkotrajnim prevozom živali od kmeta do klavnice pa zmanjšujejo pojav stresa pri živalih. »Takšno meso je boljšega okusa, vsebuje manj skupnih maščob in kalorij ter več vitaminov in omega3 maščobnih kislin,« pojasnjuje Krajnčeva. V zadrugi so vzpostavili tudi interni nadstandardni sistem kontrole na klavni liniji, tako denimo v Grajskih mesninah pogosteje merijo vrednost pH in temperaturo mesa.
Presegli zastavljene cilje
Po besedah Krajnčev so vse načrtovane merljive rezultate projekta presegli, tudi vrednosti odkupa in prodaje. Tako so predvideli za 95.000 evrov odkupa, a so ga do maja letos povečali za skoraj trikrat. Prav tako so že presegli načrtovano prodajo v višini 125.000 evrov. Kot ob tem poudarja, bodo tudi po uradnem koncu projekta verigo še povečevali in gradili nove zgodbe.
Uresničitev projekta naj bi tako pomembno prispevala k promociji lokalno pridelane hrane. Seveda ima kakovostno meso tudi nekoliko višjo ceno za končnega kupca, a kot meni predsednik zadruge Uroš Flajs, potrošniki prepoznajo kakovosten izdelek in ga tudi znajo ceniti, še zlasti če je iz lokalnega okolja.
Neposredni učinek projekta naj bi se poznal predvsem pri večjem obsegu prodaje tako za samega kmeta kot za zadrugo, kmetje pa pričakujejo predvsem višjo odkupno ceno mesa. »Upamo, da se bo do jeseni situacija uredila in bomo vsaj s pozitivnimi številkami delali naprej,« dodaja Jernej Jazbec.
