Generalna skupščina Združenih narodov je 7. junij za svetovni dan varnosti hrane razglasila leta 2018, v Sloveniji ga številni deležniki obeležujejo z drugo konferenco o varnosti hrane v državnem svetu. Slogan letošnjega svetovnega dneva je sicer Varnost hrane - naša skupna odgovornost.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pivčeva je v nagovoru izpostavila, da kmetijsko-živilsko-prehransko oskrbovalno verigo tvorijo različni deležniki - kmetje, živilsko predelovalna industrija, trgovci, distributerji, strokovne institucije, državni organi ter nenazadnje potrošniki. »Vsak z vidika svojih pristojnosti je tako soodgovoren za zagotavljanje varnosti,« je sporočila.
Izpostavila je ključne prioritete ministrstva na področju zagotavljanja varnosti hrane, in sicer izvajanje strateških ciljev kmetijstva, razvoja podeželja in živilsko-predelovalne industrije, promocijo lokalne hrane in zagotavljanje njene dodane vrednosti, ohranjanje in nadgrajevanje standardov varnosti in kakovosti hrane ter konstruktivni dialog med vsemi deležniki.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je dodal, da je želja, da se v javnosti ozavesti pomen varnosti hrane, v luči epidemije dobila povsem novo perspektivo. »Če kdaj, se danes zavedamo, kaj pomeni zdravje ljudi, njihova odpornost z vidika prehranske varnosti,« je prepričan.
Pivčeva se je strinjala, da je epidemija predstavljala velik izziv, »je pa še bolj ozavestila vsakega Slovenca, kako pomembno je, da imamo na voljo dovolj lastne, kakovostne in varne hrane«. Po njenih besedah je zato nujno, da še naprej na podlagi okrepljenega družbenega zavedanja o pomenu varnosti hrane krepimo samooskrbo, še posebej tiste sektorje, kjer še ne zadovoljimo potrebam trga.
»Naučili smo se, da je obstoječi sistem relativno ranljiv. Ni pripravljenih učinkovitih načrtov, kako ravnati v teh primerih, tam kjer so, pa niso prilagojeni nastalim razmeram. Rezervnih scenarijev ni, ali pa so zgolj teoretični. Je pa res, da smo relativno podcenjevali resnost epidemije,« pa je pretekle mesece povzel v. d. generalnega direktorja uprave za varno hrano Jernej Drofenik.
Kot je dodal, so v začetni fazi menili, da se bo »zadeva« končala v okvirno dveh ali treh tednih, nato pa se bomo vrnili na pot normalnega delovanja. »Zdaj, tri mesece pozneje, smo daleč od normalne situacije,« je dejal. Po njegovi oceni moramo v prihodnje uvesti izboljšave v celotni verigi, ki bodo učinkovale tudi v primeru izrednih dogovorov. »Povečati robustnost oskrbovalno-dobavnih sistemov. Vzpostaviti sezname ključnih oz. vitalnih skupin blaga hrane, ki morajo biti na razpolago tudi v primeru izrednih razmer,« je naštel nekaj od prioritet.
Kovšca je dodal, da moramo živeti z vedenjem, da moderna družba ni vselej tudi najbolj varna družba, da niso vsi dejavniki tveganja vselej predvidljivi in v celoti prepoznavni. Kriza covida-19, ki nas je ohromila in pognala v skrbi, je globalna in kot taka težko obvladljiva v tem dinamičnem svetu. »Sprašujem pa se, ali smo dovolj opolnomočeni, da pravočasno prepoznamo novonastala tveganja, četudi so skrita in nevidna,« je dejal.
Danes se na ravni države in njenih institucij po besedah Kovšce zavezujejo, da bodo temu problemu namenili vse potrebne vire in ukrepe, »a tudi vsak posameznik ima moč, da ozavesti to skrb kot intimno in moralno obvezo. In prav to je ključno, da smo na tem krhkem področju lahko uspešni«, je prepričan.
Konferenco, ki poteka v državnem svetu, poleg državnega sveta in kmetijskega ministrstva organizirajo še Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, EFSA informacijska točka in European Declaration on Food in Technology and Nutrition Network.
