Glavne značilnosti nedeljskega drugega kroga volitev županov in občinskih svetnikov so polom sredinske stranke predsednika države Emmanuela Macrona, velik uspeh zelenih, prva zmaga skrajne desnice v mestu z več kot sto tisoč prebivalci in rekordno nizka udeležba. Edina tolažba za Macrona je pristaniško mesto Le Havre, kjer je zmagal premier Edouard Philippe. Slednji lahko za čas vodenja vlade imenuje namestnika, ki bo vodil Le Havre, a vprašanje je, ali bo sploh ostal na čelu vlade, saj jo bo Macron zdaj preoblikoval.
Osuplost nad udeležbo
Prvi krog lokalnih volitev je bil 15. marca in najbrž je odločitev, da ga kljub začetku epidemije ne prestavijo, delno prispevala k temu, da je Francija šesta na svetu po številu žrtev novega koronavirusa na milijon prebivalcev. A še bolj odločilno je bilo pomanjkanje mask in majhno število testiranj. Drugi krog so potem prestavili in ga po treh mesecih izpeljali v nedeljo. Komaj 41-odstotna udeležba je osupnila vse, saj je bila zlasti na županskih volitvah doslej vedno visoka, ker so v Franciji župani zelo cenjeni. Analitiki si zdaj razbijajo glavo z vprašanjem, kako je mogoče, da kar 59 odstotkov volilcev ni šlo glasovat. Sprašujejo se, ali jih je bilo strah virusa ali pa niso imeli razumevanja za volilno kampanjo, ki je potekala v času izolacije in fizične distance, torej brez rokovanja z županskimi kandidati. Morda pa je v ozadju vse hujše nezaupanje do politikov.
Kakor koli, očitno se je v tem času občutno okrepila zavest o okoljevarstvenih problemih. Zeleni, ki so bili lani na evropskih volitvah s 13,5 odstotka glasov tretja najmočnejša stranka, so dobili županske položaje v tretjem največjem francoskem mestu Lyonu, potem v Strasbourgu, Bordeauxu, Toursu, Poitiersu, Annecyju, Besançonu in najbrž tudi v Marseillu, drugem največjem mestu, kjer je 25 let vladala desnica, ter še drugič zapored v Grenoblu. V Parizu, kjer bo še naprej županja socialistka Anne Hidalgo, so zeleni del zmagovite leve koalicije.
Socialisti so sicer skoraj povsod drugod poraženi ali pa so v koaliciji z zelenimi podrejeni. Samo v Lillu so bili uspešni brez pomoči zelenih. Radikalna levica Jean-Luca Melenchona je bila precej pasivna, medtem ko so komunisti izgubili še zadnja pomembna oporišča, tudi revno pariško predmestje Saint-Denis. Oboji so, tako kot socialisti, pogosto podprli zelene.
Skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen pa je dobil županovanje v Perpignanu s 120.000 prebivalci, na meji s Španijo ob Sredozemskem morju.
Poseganje k privržencem tekmeca
S krepitvijo zelenih je Macron dobil nevarnega nasprotnika na levici. Očitno pa je pričakoval tak razplet drugega kroga, saj se je nanj odzval že danes dopoldne, 12 ur po razglasitvi rezultatov, ko je sprejel 150 članov konvencije državljanov za podnebje, s čimer seveda nagovarja volilce zelenih. Izjavil je, da je letos in prihodnje leto pripravljen organizirati referendum o vprašanjih, povezanih s segrevanjem ozračja. Sporočil je tudi, da bo v posebnem zakonu že letos sprejel večino predlogov konvencije in da bo do leta 2022 za projekte zelenega prehoda namenil dodatnih 15 milijard evrov. Zavrnil pa je zahtevo konvencije, da se najvišja dovoljena hitrost na avtocestah zmanjša na 110 kilometrov na uro, saj ni pozabil, da je gibanje rumenih jopičev deloma izbruhnilo tudi zaradi znižanja dovoljene hitrosti na lokalnih cestah z 90 na 80 kilometrov na uro.
