Francoski predsednik Emmanuel Macron se je včeraj kot prvi zahodni voditelj srečal z belorusko opozicijsko voditeljico in predsedniško kandidatko na avgustovskih volitvah Svetlano Tihanovsko. Srečala sta se na drugi dan njegovega obiska v baltskih državah, na katerem tamkajšnjim voditeljem zagotavlja, da njegova politika »strateškega dialoga« z Rusijo in kritika zveze Nato ne pomenita zmanjšanja francoske zavezanosti varnosti vzhodnih članic Nata. Srečal se je tudi s francoskimi vojaki, ki v baltskih državah in na Poljskem skupaj z drugimi Natovimi vojaki – bolj na simboličen način – stojijo nasproti ruskim silam od ruske priključitve Krima leta 2014.
Tihanovska je po srečanju z Macronom v Vilni, kamor se je po spornih volitvah umaknila iz Belorusije, povedala, da ji je obljubil pomoč pri pogajanjih z beloruskimi oblastmi. »Po mojem bo storil vse, da bi v ta pogajanja vključil Rusijo,« je dodala. Macron pa je dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin naklonjen posredovanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. A še včeraj se je Putin na televiziji pritoževal, da je Belorusija izpostavljena pritiskom iz tujine, in obljubil pomoč Minsku.
Problematično zbliževanje
Že v ponedeljek je Macron iz Vilne pozval beloruskega diktatorja Aleksandra Lukašenka, naj odstopi in spoštuje rezultate predsedniških volitev 9. avgusta. Zadnja nedelja je bila že sedma zapored, kar v Belorusiji množice zahtevajo odstop Lukašenka, aretiranih je bilo spet več sto protestnikov.
Macronov obisk v Litvi spremlja zadrega, ker baltske države in Poljska tudi zaradi ruskega posega v Ukrajino leta 2014 nasprotujejo lani začetemu »strateškemu dialogu« z Rusijo, s katerim želi francoski predsednik v imenu EU preprečiti pretesno povezovanje Moskve in Pekinga. Macronovo približevanje Rusiji je avgusta letos postalo toliko bolj problematično zaradi Putinove podpore Lukašenku in zastrupitve Alekseja Navalnega, voditelja ruske opozicije. Macron naj bi bil zgrožen, ko mu je Putin v telefonskem pogovoru 14. septembra namignil, da se je Navalni najbrž zastrupil sam, kot so poročali francoski mediji. Počasi naj bi le dojel, da dialog s Putinom ni mogoč.
Deklaracija o varovanju evropskih demokracij
O tem, kaj si mislijo o Putinovi Rusiji, pa veliko pove deklaracija o zaščiti evropskih demokracij pred dezinformacijami in volilnimi manipulacijami, ki jo je Macron v ponedeljek podpisal z litovskim predsednikom Gitanasom Nausedo in latvijskim premierjem Artursom Krisjanisom Karinsom. Deklaracija predlaga, da specializirani strokovnjaki skrbno spremljajo vsake volitve v Evropi, od družabnih omrežij pa zahteva navajanje virov, točnih podatkov in resničnih dejstev. Predvsem Litva je bila v zadnjih letih žrtev dezinformacij, ki so prihajale iz Rusije. A tudi sam Macron je bil tarča manipulacij ruske vojaške tajne službe pred predsedniškimi volitvami leta 2017.
A v Litvi je Macron vseeno branil »strateški dialog« z Rusijo. »Ne moremo se pretvarjati, da je Evropa otok, daleč proč od Rusije,« je dejal, kot da bi geografska bližina opravičevala njegov lanski diplomatski podvig, ki se je letos sprevrgel v polom. »Prepričan sem, da se drugi vedno lahko spremeni,« je še dejal.
