V Franciji bodo jutri izvedli prvi krog načrtovanih lokalnih volitev. Zaradi epidemije koronavirusa je 16 odstotkov volilcev v anketah zatrjevalo, da se izbiranja županov noče udeležiti, čeprav običajno to radi storijo. Voliti jih ni nameravalo še veliko več, dokler niso oblasti sporočile, da bodo na voliščih obvezna pisala za enkratno uporabo, sredstva za razkuževanje rok in razmik enega metra. Že med volilno kampanjo pa se kandidati za župane niso rokovali in odpovedovali so shode, nekateri so bili celo v karanteni.
Čeprav njegovim kandidatom slabo kaže, francoski predsednik Emmanuel Macron ni preložil volitev. Tako se je izognil obtožbi, da izkorišča nastalo situacijo sebi v prid in da spodkopava demokracijo. Poleg tega je dal vedeti Francozom, da epidemija ni tako zelo strašna. V tem smislu je tudi njegova odločitev, da ne bo zaprl meje z Italijo, za kar se je nekaj časa močno zavzemala njegova največja tekmica v boju za vodenje Francije, skrajna desničarka Marine Le Pen. Drugi opozicijski politiki, tudi na radikalni levici, pa podpirajo ukrepe vlade in novega ministra za zdravstvo, ki se je izkazal.
Macronu le drobtinice
V svojem četrtkovem televizijskem govoru je Macron vendarle priznal, da je to za Francijo »najhujša zdravstvena kriza v zadnjih sto letih«. Opozoril je, da »smo šele na začetku epidemije«. V petek je bilo v Franciji okuženih že več kot 3000 ljudi, umrlo jih je 70.
Socialistična županja Pariza Anne Hidalgo, ki ponovno kandidira, se zdaj kaže Parižanom kot nekdo, ki jih varuje in ščiti. Uspelo ji je odvrniti pozornost od očitkov o umazanosti Pariza in gnečah na cestah. Hidalgovi je prav prišla epidemija tudi zato, ker nekdanji ministrici za zdravje Agnes Buzyn, ki je pred štirimi tedni kot županska kandidatka Macronove stranke nenadoma zamenjala Benjamina Griveauxa zaradi videoposnetka o njegovem skoku čez plot, zelo uspešno očita, da je zapustila ladjo ravno v času bližanja viharja. Priznava pa, da bo koronavirus porazen za Pariz, ki je odvisen od turistov. Po zadnjih anketah vodi kandidatka desnice Rachida Dati, ki je po rodu iz severne Afrike in jo podpira tudi nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy. Ankete kažejo, da ima 25 odstotkov podpore, Hidalgova 24, Buzynova pa 19 odstotkov.
Zanimivo bo tudi videti, ali bo v Le Havru tamkajšnji župan in premier Edouard Philippe premagal kandidata komunistov. Če ga ne bo, se bo najbrž poslovil tudi s položaja predsednika vlade. Večinoma bodo zmagali dosedanji župani, kar so republikanci in deloma socialisti, ki so sicer zelo šibki, a jih podpirajo vse močnejši Zeleni. Kandidati skrajne desnice, ki jo vodi Le Penova, lahko zmagajo v desetih mestih. Macronovi kandidati pa še to ne.
