Ameriško zunanje ministrstvo je pretekli teden podvojilo denarno nagrado za informacije, ki bi pripeljale do identifikacije ali lokacije novega voditelja teroristične organizacije Islamska država (IS) Amirja Mohameda Abdula Rahmana Al Mavlija, in sicer do deset milijonov dolarjev. Zakaj natančno so se za takšen korak odločili, niso zapisali, so pa dodali, da so Al Mavlija marca letos uvrstili med posebej označene globalne teroriste.
Al Mavli poskuša v Iraku in Siriji razširiti in okrepiti mrežo simpatizerjev in pripadnikov, da bi v nekem trenutku lahko prešel v novo ofenzivo. Izkorišča predvsem dejstvo, da večja koalicija proti IS ni mogoča zaradi konflikta med Turki in Kurdi ter med ZDA in Iranom. V Iraku je po ocenah washingtonskega Centra za globalno politiko trenutno aktivnih 4000 džihadistov IS, še vsaj toliko pa jih je pripravljenih z orožjem. Pripadniki IS so v zadnjih mesecih že zadali hude poraze Asadovi vojski na območju znamenite Palmire, potem ko je lani IS v dolini Evfrata izgubila zadnje večje ozemlje.
Al Bagdadija spoznal v ameriškem zaporu
ZDA so oktobra lani na severozahodu Sirije ubile tedanjega vodjo IS Abuja Bakra Al Bagdadija. Iz IS so kmalu zatem sporočili, da je njegov naslednik Abu Ibrahim Al Hašimi Al Kurajši, ki ga s tem novim imenom prikazujejo kot potomca preroka Mohameda. Pravo ime Bagdadijevega naslednika je Amir Mohamed Abdul Rahman Al Mavli, rodil se je 70 kilometrov zahodno od Mosula v iraškem mestu Tal Afar, ki je turkmenska enklava, razdeljena na sunitski in šiitski del. Tamkajšnji suniti so pod diktatorjem Sadamom Huseinom zasedali pomembne položaje v tajnih službah in iraški vojski, v kateri je bilo veliko generalov iz Tal Afarja. Ko so Turkmenci leta 2003 po napadu ZDA in razpustitvi iraške vojske izgubili visoke položaje in dobre službe, so se pridružili vstaji sunitskih skrajnežev proti Američanom. Med temi je bil kot pripadnik Al Kaide tudi Al Mavli, ki so ga leta 2004 Američani ujeli. V zaporu je spoznal Al Bagdadija, ki so ga Američani izpustili zaradi lepega vedenja, za Al Mavlija pa ni znano, zakaj je lahko tako kmalu zapustil jetnišnico.
Prvi Nearabec na čelu Al Kaide ali IS
Al Mavli se je na prostosti pridružil Al Bagdadiju, ki je leta 2010 postal vodja iraške Al Kaide, nato pa ustanovil Islamsko državo in se leta 2014 razglasil za kalifa v milijonskem Mosulu, pri padcu katerega je imela odločilno vlogo peta kolona sunitskih pribežnikov iz turkmenskega Tal Afarja. V letih po padcu Sadama Huseina v tem mestu ni bilo tedna, da ne bi turkmenski šiiti, ki so imeli oporo v vladi v Bagdadu, izvedli racije med turkmenskimi suniti in da ti ne bi podstavljali bomb v šiitskem delu mesta. Ko pa je IS junija 2014 mesto zavzela, kmalu v njem ni bilo več šiitskih Turkmencev, pač pa so poleg povratnikov tja prišli prostovoljci iz tujine, in to s pomočjo sirskega režima Bašarja Al Asada. Al Mavli je menda potem v Tal Afarju pomagal uriti prišleke in organizirati delavnice, v katerih so spet s pomočjo sirskih tajnih služb izdelovali eksplozivna telesa za teroristične napade.
Čim hujši so bili porazi Islamske države leta 2017, tudi z izgubo Mosula in Tal Afarja, bolj se je Al Mavli vzpenjal v njeni hierarhiji. Tudi sicer so imeli sunitski Turkmenci iz Tal Afarja vseskozi vodilne položaje v IS, saj so to organizacijo postavili ljudje iz Sadamovih tajnih služb, v katerih so vodilne položaje zasedali taisti Turkmenci. Prihod enega od njih na čelo Islamske države torej ni presenečenje, prvič pa se je zgodilo, da na čelu Al Kaide ali IS ni Arabec.
