Francoska vojska je prejšnji teden na severu Malija v helikopterskem desantu ubila voditelja Al Kaide za Magreb Abdelmaleka Droukdela in več njegovih sodelavcev, ki jih je spremljala majhna skupina bojevnikov. Francoska obrambna ministrica Florence Parly, ki ob sporočanju te novice ni skrivala navdušenja, je še dodala, da so sredi maja, prav tako na severu Malija, njeni vojaki zajeli enega od vodilnih članov Islamske države v veliki Sahari.
Sicer v vojni proti terorizmu v Sahelu, na severu Afrike, sodeluje več kot 5000 francoskih vojakov. Tako je že od leta 2013, ko so džihadisti ogrozili dvomilijonsko malijsko prestolnico Bamako.
»Že en mesec smo imeli informacijo o premiku Abdelmaleka Droukdela iz Alžirije v severni Mali,« je zdaj za dnevnik Le Monde povedal vir iz francoskega generalštaba. Severni Mali je kljub svojim prostranstvom postal za oblasti v Bamaku spričo drugih težav, kot je pandemija, nepomemben. Tako sta se od začetka leta za prevlado v tej nenaseljeni regiji, ki je velika za 40 Slovenij, spopadali Al Kaida, ki jo je v veliki meri vodil 50-letni Droukdel, in Islamska država.
Brez ZDA so Francozi slepi
Po tem francoskem uspehu težko govorimo o preobratu v vojni proti vsem tem džihadistom v Sahelu, ki so v zadnjih letih destabilizirali več velikih severnoafriških držav, povzročili smrt več tisočev in izseljevanje več sto tisoč ljudi. Še včeraj je v napadu džihadistov na vojaško bazo Slonokoščene obale ob meji z Burkina Fasom umrlo več kot deset vojakov, pred enim tednom pa 25 civilistov v neki vasi na severu Malija.
Kot piše Le Monde, pa so v Sahelu, predvsem na severu Malija, samo v zadnjih mesecih francoski specialci ubili ali zajeli več kot 500 džihadistov obeh smeri. Zlasti za likvidacijo Droukdela imajo zasluge tudi ameriški obveščevalci, ki so Francozom dali potrebne podatke. Sahel je tako ogromen, da francoski obveščevalci nujno potrebujejo pomoč ZDA. V Parizu so zadovoljni, ker so prošnje Parlyjeve v Washingtonu obrodile sadove in se ameriški obveščevalci niso umaknili iz Sahela, kot je še lani grozil predsednik Donald Trump.
Odškrnjena vrata za pogajanja z džihadisti v Maliju
Smrt Abdelmaleka Droukdela, ki je doma iz severne Alžirije, večji del svojega džihada pa preživel v velikanskih prostranstvih južne Alžirije, bi na območju med Mavretanijo in Libijo lahko zmanjšala povezanost džihadističnih skupin, ki se imajo za del Al Kaide. S tem se tudi povečujejo možnosti za pogajanja. Malijski predsednik Ibrahim Boubacar Keita je v začetku leta, sicer neuspešno, pozval k dialogu oba glavna voditelja džihadistov Al Kaide na severu Malija. Eden je 62-letni karizmatični Tuareg Iyad Ag Ghali, ki je leta 2013 ogrozil Bamako, drugi pa 59-letni Amadou Koufa, pridigar in pripadnik temnopoltega ljudstva Peul.
Voditelj Islamske države v veliki Sahari, s katero pa komropomis ni mogoč, pa je 45-letni Walid Sahraoui, sin bogatega trgovca iz Zahodne Sahare, sicer v mladih letih član fronte Polisario v boju za samostojnost Zahodne Sahare proti Maroku.
Nekatere države v regiji, zlasti Čad, pa se težko udeležujejo boja proti vsem tem džihadistom iz Sahela, ker imajo preveč dela z Boko Haramom, ki se bori pod zastavo Islamske države. Glavni problem boja proti džihadistom držav v Sahelu, pa tudi v Nigeriji, kjer je Boko Haram še posebej aktiven, pa je, da v teh državah, ki svojim državljanom ne zagotavljajo niti najosnovnejših storitev pravne in socialne države, vojaki ropajo domače prebivalce, ki zato toliko raje vstopajo med džihadiste. Tako tudi francoski uspehi na severu Malija ne preprečujejo Al Kaidi in Islamski državi, da bi še naprej rekrutirali.
