Skratka, še sam sem bil dobre volje, da bomo imeli vsaj en teden miru pred plohami in nevihtami. Bila je ena sama mala napakica, pravzaprav bolj majhna možnost, za katero pa sem si rekel, ja, če se bo pa zdaj ravno ta uresničila, potem pa res ne vem več, kaj naj s tem vremenom! Namreč v vsem obsežnem anticiklonu naj bi se v četrtek od severa približalo majhno višinsko jedro hladnega zraka, ki bi, z malo dobre volje, čisto lahko potovalo nekoliko vzhodneje in se nam o njem ne bi niti sanjalo. In potem bi bil res ves teden sončen. Ampak ne, razvoj vremena je šel prav v nezaželeno smer. In za povrhu se je ta »kaplja«, kot ji pravimo, še ustavila prav nad nami. Ne vem, zakaj nas ima tako rada, včasih je taka ljubezen lahko tudi obremenjujoča. Naj mi oprostijo vsi, ki sem jim vlival lažno upanje, morda jim je pa uspelo pospraviti do srede zvečer. Ampak taka je pač usoda meteorologa – prognostika.
Sicer pa, tako majhen vremenski proces, kot je malo odcepljeno višinsko jedro hladnega zraka (dolgo ime, kajne?), je težko natančno napovedati za šest dni vnaprej. Teoretično se pomikajo v smeri višinskih zračnih tokov, ko pa veter v višinah oslabi, jih zanaša čisto po svoje, kot vrtavko (in vrtavke so za otroke, otrok pa vreme ne zanima). Poleti ima višinska »kaplja« podoben učinek na vreme, kot če bi na vročo ploščo brizgnil vodo. Kaplje vode hitro izparevajo in vodna para, ki pri tem nastaja, sika, manjše kapljice lahko para tudi »izstreli«, nas lahko poškropijo, kar seveda ni ravno prijetno. Skratka, kar burno dogajanje je na plošči. In če hladni zrak v višinah pride nad segreta tla, je vreme tudi burno ali vsaj zelo živahno. Običajno ne v dobrem pomenu besede.
Edina olajševalna okoliščina za nas meteorologe je, da smo prihod te kaplje sicer predvideli že dan ali dva pozneje, v soboto ali nedeljo, torej štiri dni pred spremembo. Za večino ljudi verjetno več kot dovolj vnaprej, za nekoga, ki čaka na napovedani teden stabilnega vremena, pa je bila verjetno spremenjena vremenska napoved pravo razočaranje.
