S prireditvijo »Idrje! oŽivi«! so Idrijčani na 14 prireditvenih lokacijah v mestnem jedru pokazali, da so kljub trenutni situaciji še kako živi in aktivni. Dobrodošlico v nekoč rudarsko mesto, danes prepoznano predvsem po čipki, so izkazale že zastave z elementi čipke, ki so bile tudi letošnja novost že tradicionalnega čipkarskega festivala. Ta je zaradi vseh koronaukrepov letos potekal v virtualnem prostoru, tisti, ki so v Idrijo prišli minuli konec tedna, pa so lahko klekljarice kljub temu opazovali pri ustvarjanju. Veliko pozornosti so namenili tudi prejemnikom certifikata »Idrija izbrano«, kjer so zanimanje pritegnili tudi navihani Perkmandlci, ročno delo v Idriji rojene Metke Prezelj.
Jamski škrat iz polstene volne
Zgodbe o jamskem škratu Perkmandlcu, ki je rudarjem rad ponagajal, še posebno tistim, ki so ob težkem jamskem delu glasno preklinjali, je Metka Prezelj poslušala od mame, prav tako tudi od starih staršev. »Ker nihče od mojih ni bil knap in delal v rudniku, tistih pravih rudarskih zgodb o škratu nikoli nisem slišala. So nas pa otroke pogosto strašili prav z njim. Če smo bili poredni pred Miklavžem, smo se morali bati parkljev, čez leto smo trepetali zaradi Perkmandlca,« je povedala inženirka strojništva, ki se je odločila, da si mrzle zimske večere v Ravnah pri Cerknem, kjer živi zadnjih trideset let, zapolni z izdelovanjem nagajivih škratov. Te izdeluje v tehniki suhe polstene volne, ki ni tipična za Idrijo. »Pred sedmimi leti sem obiskala tečaj tehnike mokrega polstenja volne, vendar je postopek precej bolj dolgotrajen, izdelek moraš takoj dokončati, za obrat pa potrebuješ tudi delavnico. Prek youtuba sem znanje dodatno izpilila za tehniko suhega polstenja volne, ki jo uporabljam danes,« je razložila in še omenila, da je za izdelavo enega škrata potrebnega precej potrpljenja, vztrajnosti in od 16 do 20 delovnih ur. »In seveda nepredena volna, ki jo kupujem v Sloveniji, ter posebna igla, ki ima na konici kaveljčke, s katerimi prebadam volno, da nastane želena oblika.«
Z jaslicami v Rim
Največ dela ima oblikovalka prav z izdelovanjem glave oziroma obraza, a pravi, da je kljub vsemu veliko lažje, kot izdelati obraz človeka. »Obraz Perkmandelca izraža njegov karakter, treba je zadeti njegovo mimiko,« je povedala in dodala, da se je potrudila, da je podoben temu, ki ga je za slikanico Prigode jamskega škrata Perkmandlca ilustriral Jurij Pfeifer.
Perkmandlc pa ni bil prva figura iz polstene volne, ki jo je naredila Metka Prezelj. »Začelo se je z izdelovanjem figur za jaslice. Izdelala sem tako sveto družino kot vse druge osebe, ki nastopajo v zgodbi. Figure, velike so 40 centimetrov, vsako leto dopolnim z novimi. Z njimi sem se prvič predstavila v Idriji, v kripti sv. Barbare. Razstava je leta 2017 in še leto kasneje šla v Rim, saj je bila izbrana za razstavo 100 jaslic sveta,« pove sogovornica, ki je lani razstavljala tudi v Vipavskem križu.
