Ko smo omenili prenovo, je treba dodati, da je bila za twinga to standardna, prva, potem ko je ta legendarni Renaultov malček, ki ga izdelujejo (zgolj in samo) v Revozu v Novem mestu, na ceste v obliki tretje generacije zapeljal pred šestimi leti. Space star pa je od leta 2012 medtem doživel že drugo in tudi pri njej zadržal glavno odliko – prostornost. Na vsega 3,84 metra dolžinske mere namreč ponudi dovolj prostora za štiri odrasle, tudi sami smo s 190 centimetri na zadnji klopi sedeli udobno. Le malenkost slabše, pa še to le s prostorom za glavo, je bilo medtem pri twingu, kar je bilo presenetljivo predvsem zaradi tega, ker gre za več kot dva decimetra krajši avto. V dolžino meri namreč le 3,62 metra, da smo imeli za noge še vseeno dovolj prostora, pa je zaslužna izjemno dolga medosna razdalja, ki je bila kljub omenjeni razliki pri skupni dolžini v korist japonca pri twingu celo daljša (2,49:2,45 metra). No, streznitev v smislu, da razvojniki obeh avtomobilov vendarle niso čudodelci, pa je prišla pri prtljažniku, ki pri space staru pogoltne za 235, pri twingu pa za 210 litrov prtljage.
Če se torej 190 centimetrov višine na zadnji klopi za čuda ni izkazalo za oviro pri udobni vožnji, je bilo malenkost drugače za volanom obeh avtomobilov. Tako pri enem kot pri drugem sta volanska obroča namreč nastavljiva le po višini, ne pa tudi po globini. A medtem ko pri twingu to še ni predstavljalo težave, saj smo imeli ob prisekanem spodnjem delu volanskega obroča v skrajno zgornjem položaju še ravno dovolj prostora za udobno vožnjo brez pretiranih kompromisov, smo morali pri mitsubishiju svoj položaj prilagoditi do te mere, da o idealnem ni bilo več govora. Verjamemo pa, da je to le težava višjih voznikov… In ko že govorimo o vozniku – tudi njegov delovni prostor je v twingu prijaznejši in priročnejši, upravljanje nastavitev in infozabavnega sistema je hitrejše in enostavnejše, materiali pa so mehkejši in kakovostnejši. Pri mitsubishiju je medtem trde plastike veliko, merilniki za volanom in osrednji zaslon infozabavnega sistema pa delujejo že malce za časom. In še nekaj nas je zmotilo – gumb za zagon avtomobila je na levi strani za volanskim obročem in težko dostopen.
Med vožnjo so se bolj ali manj vseskozi vrstili dokazi, da je njun naravni habitat – mesto. Tam sta namreč uživala in navdušila s prijetno vožnjo in okretnostjo, pri čemer je še zlasti izstopal na zadnji kolesni par gnani twingo, ki se lahko pohvali z obračalnim krogom le 4,3 metra, a tudi večji space star s 4,6 metra na tem področju ni daleč zadaj. Pri stalnem ustavljanju in speljevanju ter vožnji v mestni gneči je twingu z živahnim 0,9-litrskim bencinskim trivaljnikom z 68 kilovati (95 konji) prav prišel tudi samodejni menjalnik, a tudi vožnja space stara s šibkejšim 1,2-litrskim motorjem z 59 kW (80 KM) in ročnim menjalnikom je bila lahkotna in udobna. Večja pa je bila razlika na avtocesti, kjer smo se precej bolje počutili v twingu. Manj kot 900 kilogramov težak space star je bil namreč pri hitrosti 130 kilometrov na uro glasen, ob tem pa je deloval manj trdno in zanesljivo. Tako smo ob močnejšem vetru ali vožnji mimo tovornjakov včasih čutili, kot bi nas premikalo levo in desno, medtem ko pri dobro tono težkem twingu tega občutka ni bilo. Je pa nemara vse omenjeno krivo tudi za to, da je bil space star varčnejši, saj nam je v povprečju na 100 kilometrih vožnje porabil pol litra bencina manj od tekmeca (5,9:6,4).
Pa cena? Twingo z odlično opremo intens stane 14.840 evrov, space star s prav tako najvišjo stopnjo intense+ navi pa 14.690. Res je, da zanj ponujajo stalni popust v višini 2000 evrov, a velja omeniti tudi, da bi bil twingo z ročnim menjalnikom ugodnejši za 1300 evrov. Več pa v sklepu.
