»Sreča je stanje. Varnost, vključenost in možnost odločanja pa je pot do tega stanja,« poudarja Perry Timms, najvplivnejši britanski kadrovski menedžer 2017–2019. Timms poudarja, da menedžerji sreče niso nekaj novega. »Njihova vloga je, da bedijo nad občutkom ugodja in sigurnosti, da vzpodbujajo odprt dialog in omogočajo vključenost različnih idej ter da ustvarijo okolje, kjer se vsi počutijo varne.« V hipu, ko se je z razglasitvijo karantene zaradi epidemije koronavirusa domala vse spremenilo, so menedžerji sreče dobili še dodatno priložnost, da izkažejo, kaj vse lahko njihova funkcija spremeni. Cona udobja je namreč čez noč izpuhtela. Urška Stanovnik, odgovorna za kadre in menedžerka za srečo zaposlenih v podjetju Optiweb, poudarja, da se zaposleni po 3 mesecih dela od doma počasi vračajo na delo v pisarne. »Virtualna komunikacija je v času dela od doma postala nova realnost. Stanje se počasi umirja, zato se z zaposlenimi postopoma vračamo na delo v pisarne, vsekakor pa bo delo od doma ostalo del nas tudi v prihodnje,« dodaja. Že po prvem tednu so ugotovili, da tehnologija zagotavlja, da pogovori in sestanki nemoteno tečejo. Bistveno je, da je menedžer sreče na voljo zaposlenim za razna vprašanja in da se večkrat oglasi, povpraša, kako so, se dogovori za kakšen neformalen klic. »Občasno smo imeli vsi skupaj virtualno kavo ali pa si dan popestrili s kakšnimi slikami dela od doma. Izvedli smo tudi team building na daljavo. Tovrstna izkušnja je pomembna iz več vidikov. Če se situacija še kdaj ponovi, imamo sedaj ustrezne mehanizme za delo in smo na to pripravljeni v vsakem trenutku. Razvili smo nove prakse za delo od doma in postali še bolj fleksibilni.«
V iskanju treznega ravnotežja
Še posebno v teh negotovih časih, ko nihče ne ve, kaj natančno bo prinesla prihodnost, komunikacija ne sme presahniti. Kljub temu »Nihanja v razpoloženju vseh nas so bila precej večja, en dan smo bili pozitivni, da bo vse dobro, že naslednji dan smo razmišljali o črni prihodnosti in kaj nam bo prinesla. Resnica je bila nekje vmes – med tem, da je situacija katastrofalna, in tem, da je vse v redu. Ne eno ne drugo ne drži.« Kot pravi, se sama skuša čim bolj prilagoditi in je v dneh, ko je potrebna komunikacija v živo, vedno na voljo v podjetju. Skupaj z vodji se predvsem trudijo, da podajajo realne in jasne informacije ter da poskušajo sodelavce pripraviti na vse možne scenarije. »Verjamem pa, da bo komunikacija lahko naslednji teden spet drugačna, nihče ne ve, zato se trudimo ostati agilni.« Situacija je neprijetna, ker je tako nepredvidljiva. Informacije se praktično iz dneva v dan spreminjajo. »Zaradi tega smo vsak dan postavljeni zunaj svoje cone udobja.« To za nikogar ni ugodno, saj smo ljudje po naravi radi v coni udobja, v območju znanega. Če smo v preteklem letu oziroma letih mogoče zaspali na lovorikah, ker je bila gospodarska situacija tako svetla, se je to čez noč spremenilo.«
