Analize Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Francijo, Veliko Britanijo, Španijo in Italijo v najboljšem primeru, če torej jeseni ne bo drugega vala, napovedujejo padec BDP med 11 in 12 odstotki. Za Francijo na primer bi to pomenilo povečanje brezposelnosti na 12-odstotno raven, pred krizo je bila sedemodstotna. V Italiji in Španiji bo brezposelnost še hujša, tudi zato, ker vladi v Rimu in Madridu nista bili tako učinkoviti z ukrepi za ohranitev delovnih mest, kot je bila doslej vlada v Parizu. V vseh teh treh državah bo letos – ob na pol praznih hotelih in restavracijah – predvsem zaradi velikega pomena turizma v njihovih gospodarstvih tako huda recesija, kar velja tudi za Hrvaško.
Slovenija v drugi skupini
V drugi skupini držav, kot so Nemčija, ZDA in Slovenija, ima industrija pomembnejšo vlogo in v njih OECD predvideva padec BDP med 6 in 9 odstotki. A tudi v teh državah bo recesija še za nekaj odstotnih točk hujša, če bo jeseni drugi val pandemije. Sicer pa v Beli hiši zavračajo ponovno uvedbo ukrepov izolacije v primeru drugega vala. »Menim, da smo se naučili, da naredimo več škode, če onemogočimo gospodarsko aktivnost,« je v petek dejal Trumpov finančni minister Steven Mnuchin.
V tretji skupini držav je na primer Kitajska, kjer naj bi padec BDP znašal dva ali tri odstotke. V Pekingu so že marca začeli odpravljati ukrepe, ki pa so, sicer izjemno strogi, že tako veljali samo v majhnem delu Kitajske, torej ni bilo gospodarskega zastoja v vsej državi, kot to velja za večino evropskih držav. Vendar je tudi padec BDP za 3 odstotke hud udarec za Kitajce, saj so imeli doslej vsaj 6-odstotno gospodarsko rast. O tem, da je trenutno v ZDA veliko slabše kot na Kitajskem, kaže dejstvo, da Nemčijo zdaj rešuje izvoz na Kitajsko, ki je padel samo za desetino, medtem ko se je nemški izvoz v ZDA drastično zmanjšal.
Tudi Nemčija se zadolžuje!
Vsekakor je gospodarsko okrevanje odvisno tudi od gospodarske politike vsake od vlad. Zelo se je izkazala nemška vlada, ki je letos naredila obrat iz ortodoksne gospodarske politike varčevanja v voluntaristično keyneziansko vmešavanje države v gospodarstvo. Brez zadržkov pristaja na večanje proračunskega primanjkljaja in zadolževanje. Nemška vlada se na tak način sooča s krizo in, kot je zdaj dejala spet vse bolj priljubljena kanclerka Angela Merkel, poskuša skrbeti za prihodnost. Ne mine teden, da nemška vlada ne bi prišla na dan z novimi ukrepi za reševanje gospodarstva in novimi milijardami evrov pomoči. Zdaj poskuša spodbuditi potrošnjo tudi z zmanjšanjem DDV za 3 odstotne točke za šest mesecev.
Majhna potrošnja je danes povsod največji problem. Tako obstaja nevarnost, da »bomo umrli povsem zdravi«. Medtem ko imajo namreč posamezniki izjemno veliko privarčevanega denarja, bi lahko podjetja, ki so tudi v Nemčiji vse bolj zadolžena, zaradi majhne potrošnje šla v stečaj. Tudi Francozi imajo na primer še naprej zelo visoke plače in če v strahu pred brezposelnostjo še naprej ne bodo trošili, bo po pisanju dnevnika Le Monde sledil val stečajev in množičnih odpuščanj. Torej je treba spodbujati potrošnjo, morda tudi z obdavčitvijo prihrankov.
Za Nemčijo pa je bistveno tudi, da se v članicah EU poveča potrošnja, saj so nemška podjetja predvsem izvozno naravnana in potrebujejo kupce v vsej EU. Torej je treba zaradi nemških koristi reševati tudi gospodarstva drugih evropskih držav in njihovo kupno moč. Zato je Merklova maja pristala na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da se ustanovi skupni sklad za okrevanje evropskega gospodarstva v višini 500 milijard evrov, namenjen pomoči nacionalnim gospodarstvom v EU, ki jih je najbolj prizadela kriza covid-19. Nekateri pa v tem že vidijo korak v Združene države Evrope, saj naj bi s tem skladom celotna EU prevzela odgovornost za odplačevanje dolgov posameznih držav članic, čemur se je Merklova s svojo vlado tako dolgo upirala.
