Hrvaška Reka, ki nosi ob irskem Galwayu letos naslov evropske prestolnice kulture, je bogat program po mučnih dveh letih prerivanj in po odprtju, ki jim je vendarle dvignilo moralo, obljubljala še februarja. Ta naj bi jih v obdobju, ko Hrvaška predseduje tudi Svetu EU, ponesel v samo »srce Evrope«. Danes se zdi, da bo projekt, ki naj bi mu bilo namenjenih dobrih 50 milijonov evrov, od tega naj bi približno 30 milijonov za infrastrukturo prispevala mestna uprava, težko znova zares obuditi od mrtvih. Kriva pa ni le koronakriza.
Postala in ostala?
Državna revizija je namreč v poslovanju EPK Reka odkrila nepravilnosti, zato je s položaja direktorice v sredo odstopila Emina Višnić. Hrvaški mediji so pred tedni poročali o domnevni korupciji, povezani z razpisom za najem tehnične opreme za otvoritveno slovesnost, zdaj pa je revizija med drugim pokazala še na večmilijonska prenakazila sredstev brez priložene dokumentacije. Mesto Reka naj kulturnemu ministrstvu in ministrstvu za turizem že več let ne bi ustrezno poročalo o porabi projektnih sredstev, namesto neprofitne organizacije, ki bi skrbela za program, so ustanovili podjetje…
Načrte jim je dodobra pokvarila še epidemija. Vodstvo EPK je v tem času domala prenehalo komunicirati z javnostjo, v medijih pa je močno odmevalo, ko so – da ne bi finančna izguba še rasla – iz ekipe odpustili devetinpetdeset zaposlenih, službo pa je obdržal le ducat ljudi.
»Čeprav smo imeli smolo s pandemijo, še vedno verjamem, da je projekt EPK že uspel in da moramo zdaj čas izkoristi za izvedbo čim večjega dela programa, da zaokrožimo zgodbo o mestu, ki je postalo in ostalo evropska prestolnica kulture,« je ob svojem odstopu povedala Emina Višnjić, ki ostaja v organizacijski ekipi. Na mestu direktorice jo je zamenjala Irena Kregar Šegota, ki je s projektom EPK povezana že od kandidature.
Ministrica zmanjšala finance
Svoje je k težavam pridala še hrvaška kulturna ministrica iz vrst HDZ Nina Obuljen Koržinek, ki je nedavno napovedala tudi zmanjšanje finančne podpore ministrstva in organizatorje pozvala, da v program vključijo čim več hrvaških umetnikov; takrat je bilo jasno, da čakata prestolnico kulture finančni in programski pretres. Organizatorji, ki so januarja obljubljali šeststo dogodkov, jih nameravajo do konca leta izvesti še okoli sto petdeset. Podrobnosti bodo razgrnili v prihodnjih dneh, za zdaj denimo nadaljujejo program otroškega festivala Tobogan in lutkovne predstave za otroke, Festival evropske kratke zgodbe in razstavo 90te ožiljci. Reški operni zbor bo izvajal dela hrvaškega skladatelja Ivana Matetića Ronjgova, tudi simfonični orkester bo izvedel nekaj koncertov, baletni ansambel bo v danih razmerah predstavil nekaj mikrokoreografij.
Večjim mednarodnim produkcijam se zaradi finančnega vložka in omejenega potovanja tujih umetnikov slabo piše. Jasno je že, da ne bo site-specific baletno-dramske prestave Odletela bova in ti in jaz, če ti povem, kaj se je zgodilo v režiji Janeza Janše, ki bi jo morali čez en mesec videti v HNK Ivana pl. Zajca. »Zaradi epidemije bi moralo priti do prestavitve, zato se je programsko veliko stvari podrlo, poleg tega je bil ta projekt tudi finančno med zahtevnejšimi. Predstave vsaj v okviru EPK tako zagotovo ne bo, kar je škoda, ker je bilo vanjo že vloženega ogromno raziskovanja, tudi produkcijska shema je bila dobro zastavljena, gostovati bi morali na festivalu Steirischer herbst v Gradcu, tako da je šlo veliko dela v nič. Razmišljamo o možnosti, da bi jo v prihodnosti realizirali kot del rednega programa reškega teatra,« je povedal Janša.
Izpeljana pa bo denimo razstava slovenske intermedijske umetnice Sanele JahićNegotovost v zanki, iz aprila so jo premaknili v avgust. »Komunikacija poteka, sredstva za produkcijo sem dobila,« je potrdila avtorica.
