Ob številnih funkcijah, ki jih je opravljal nekoč in danes, je Boro Štrumbelj primeren sogovornik o aktualni problematiki slovenskega športa. Lansko pomlad je postal predsednik Plavalne zveze Slovenije, ki so jo koronski ukrepi med vsemi športnimi panogami najbolj prizadeli. V zadnjih dveh letih se pojavlja v medijih kot predsednik sveta Zavoda za šport RS Planica. Od predlani je tudi predsednik strokovnega sveta Zveze za šport invalidov Slovenije in je bil izbran za vodjo odprave paraolimpijske reprezentance za Tokio. Zaposlen je na ljubljanski fakulteti za šport, kjer predava o temeljih vadbenega procesa, športni diagnostiki in plavanju. V obdobju športne ministrice Maje Makovec Brenčič je bil med letoma 2015 in 2018 direktor direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Kot predsednik slovenskih plavalcev je Štrumbelj v zadnjih mesecih vložil veliko energije, da je športnikom omogočil trening. S sodelavci si je v času epidemije koronavirusa prizadeval, da so pridobili smernice iz tujine, na katere se je odzval tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Ukrepi vlade so bili v danem trenutku upravičeni, v tem trenutku pa jih ne razumem najbolje,« odgovarja Boro Štrumbelj ter se sprašuje, zakaj je kolektivnim športnikom že dovoljena igra s kontaktom, medtem ko morajo plavalci na treningu upoštevati varnostno razdaljo. V težkih časih slovenskega plavanja je hvaležen plavalnemu okolju in županom. Kljub temu, da zaradi upoštevanja ukrepov zoper širitev koronavirusa v bazenih ni moglo biti toliko kopalcev kot sicer, so bili bazeni odprti, stroški vzdrževanja pa visoki.
Nujne davčne olajšave
Šport kot panoga nacionalnega pomena se je v zadnjih mesecih znašel v najtežjem položaju samostojne Slovenije. Štrumblja bolj kot realnost skrbi prihodnost. Ne dvomi, da bo šport preživel, je pa zelo zaskrbljen nad prihajajočimi izzivi vrhunskega športa. »Koraki morajo biti premišljeni in hipni,« poudarja. Kot dolgoletni športni delavec ima številne ideje, kako bi lahko država pomagala športu. Najprej omeni nujnost odprave davka na vsako obdavčitev Športne loterije, od koder se pretaka največji delež sredstev v Fundacijo za šport. Ker je koronakriza Športni loteriji odvzela okrog 40 odstotkov prihodkov, bodo sredstva za šport brez pomoči države prihodnje leto še precej nižja od letošnjih že rekordno nizkih 8,5 milijona evrov, ki jih prispeva Fundacija za šport.
Sponzorski potencial vlaganja v vrhunski šport glede na raziskave znaša od 15 do 70 milijonov evrov. Štrumbelj podpira olajšave za sponzorje, ki vlagajo v šport. Opozarja pa, da bi ob morebitni sprostitvi takšnega ukrepa večino denarja pobrale športne panoge, ki so medijsko bolj izpostavljene, medtem ko bi bazični športi, kot so plavanje, atletika in gimnastika, prejeli precej manjši delež sredstev. Zelo zanimiv je Štrumbljev predlog na dodatno davčno olajšavo, ki bi po vzoru Italije precej znižala stroške številnim klubom in jim omogočila preživetje. »Država bi lahko uvedla davčne olajšave za trenerje in športnike. V Italiji dohodki do 12.000 evrov niso obdavčeni. Ob takšnem ukrepu bi bile vadnine nižje in dostopne večjemu številu otrok in staršev.« Ob tem opozarja: »Vsaka oblast bi se morala zavedati večkrat dokazanega dejstva, da je vsak vložen evro v šport od vseh sistemov najracionalneje porabljen ravno v športu. Učinki pa so najbolj vidni na področju zdravja, tekmovalnosti in narodne identitete.«
Pozornost športnim centrom
Športni strokovnjak upa, da v prihajajočem obdobju nova oblast ne bo prerazporedila sredstev za šport. Pravi, da je bila dosedanja praksa tako v Sloveniji kot svetu, da država podpira šport ter mu prepušča odločitev o pomembnosti razporejanja sredstev. Zaskrbljen pa je, da bi država umaknila tekmovalni in vrhunski šport. »Rezultati slovenskih športnikov dokazujejo, da trenutni sistem ni slab. Menim pa, da ne sledi svetovnim trendom. Če bomo želeli ohraniti vrhunskost, bomo morali narediti nekaj konkretnih sprememb. Pozornost moramo nameniti panožnim in nacionalnim športnim centrom z vrhunsko infrastrukturo in vso potrebno podporo. Da smo tega sposobni, je dokaz skakalni center v Kranju, ki deluje zelo dobro,« kot številni drugi strokovnjaki na športnem področju, med katerimi lahko omenimo atletskega trenerja Srđana Đorđevića, opozarja Boro Štrumbelj.
Ker se bliža leto 2023, Štrumbelj poudarja, da bo treba premišljeno in odgovorno pripraviti nacionalni program športa za naslednje desetletno obdobje. Opozarja, da bo potrebna dolga razprava z vsemi državnimi organi in lokalnimi skupnostmi, ki jih nacionalni program zavezuje v smer delovanja in financiranja. »V preteklosti je bilo narejenih nekaj napak, ko se je na nekatere stvari gledalo preveč strateško. Programi so bili po mojem mnenju nekoliko preobširni in niso omogočali prilagajanja športu spremembam v družbi. Nacionalni program športa bi moral biti bolj prilagodljiv,« meni Štrumbelj.
