Kot so na svoji spletni strani zapisali pobudniki projekta Tačka daruje, v Sloveniji nimamo veterinarske krvne banke. »Zato smo pri preskrbi s krvjo za transfuzije vezani na živalske krvodajalce, ki jih potrebujemo čim več, tako pasjih kot mačjih,« so zapisali. Prav tako je mogoče razumeti, da veterinarji možnosti, da bi pri nujnih zdravstvenih stanjih živalskih pacientov poklicali in naročili vrečko tipizirane krvi, v Sloveniji verjetno nikoli ne bomo imeli. »Vzdrževanje krvnih bank je namreč precej drago in zahtevno. Zato se je doslej vsaka veterinarska organizacija trudila po svoje zagotoviti primerne krvodajalce, najprej med svojimi pacienti, nato seveda pridejo na vrsto psi in mačke svojcev, znancev, prijateljev ter sledilcev na družbenih omrežjih. A včasih tudi to ni dovolj,« so še zapisali pobudniki projekta, ki ga podpira Veterinarska zbornica, in omenili, da potencialni darovalci krvi navadno niso testirani ali pa živijo predaleč stran.
Psi in mačke rešujejo življenja
Za pse obstaja seznam lastnosti, ki naj bi jih imel idealen dajalec. Kot je razvidno iz sporočila, mora žival vsekakor biti dovolj težka (vsaj 20–25 kilogramov), zdrava, v dobri kondiciji. »Priporočljiv je miren karakter, imeti mora tipizirano kri, biti mora redno cepljena in dobivati redno zaščito proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter mora biti negativna na določene kužne bolezni, na primer anaplazmozo, babeziozo, dirofilariozo,« so povedali veterinarji, ki so projekt oblikovali. Dodali so, da psu lahko vzamejo največ 15 do 20 mililitrov krvi na kilogram telesne mase, najpogosteje na 3 do 4 tedne. »Najlažje in najhitreje je, da kri jemljemo iz jugularne vene na vratu. Odvzem poteka s pomočjo gravitacije in krvnega tlaka v komercialno dostopne zaprte zbiralne sisteme za odvzem krvi. Odvzem 450 mililitrov krvi iz jugularne vene pri večjem psu povprečno traja manj kot 10 minut, pri čemer mora žival mirno ležati na boku, kar poslušne živali z mirnim karakterjem večinoma tolerirajo v prisotnosti lastnika brez uporabe pomirjeval,« so opisali postopek in dodali, da krvodajalec nima nobenih posledic, prav tako mu namesto krajnske klobase, ki so jo včasih dobili ljudje na krvodajalskih akcijah, podarijo kakšno dobro konzervo in odsvetujejo večjo fizično aktivnost za kak dan.
Transfuzija pri mačkah
Sicer redkeje kot pri psih, a se tudi pri mačkah veterinarji občasno srečujejo s potrebo po transfuziji. »Mačke kri najpogosteje potrebujejo zaradi slabokrvnosti (anemije), bodisi zaradi razpada krvi (hemolize) ali pa kroničnih bolezni, kot je kronična ledvična bolezen, okužba z virusom FeLV ali FIV ali pri močni infestaciji z bolhami. Izguba krvi zaradi poškodb pri operacijah in zastrupitev s strupi za podgane je pri mačkah, za razliko od psov, bistveno redkejši vzrok za transfuzijo,« so povedali in dodali, da je pogost vzrok za manjše število transfuzij pri mačkah dejstvo, da slabokrvnost prenašajo na splošno bolje kot psi in lahko povsem normalno funkcionirajo tudi pri hujših oblikah anemije. Postopek odvzema krvi pri mački je, v primerjavi s psom, nekoliko bolj zapleten. Večino (vendar ne vseh) mačk je za postopek odvzema krvi za transfuzijo treba sedirati, saj le redka mačka zdrži nepremično toliko časa, da ji lahko varno in kvalitetno vzamejo eno enoto krvi. So pa primerni krvodajalci izključno notranje mačke, zdrave, brez kroničnih bolezni ali infekcij, težke vsaj 4 kilograme. Tudi mačka mora biti redno cepljena in razglistena. Mački lahko naenkrat vzamejo nekoliko manj krvi kot psu, približno 10 mililitrov na kilogram telesne mase, in vedno jemljejo iz vratne žile.
