Zakaj je ne bo, nam Janša razloži tako: »Besede 'še premalo so jih pobili' ter klici in grožnje s smrtjo drugorazrednim so spet postali del našega vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nove normalnosti.« Politik, ki že leta ustvarja napetosti v državi in družbi, sprevrača dejstva, spreminja zgodovino, neti sovraštvo, se, prvič: spreneveda, ko opazuje, kaj je zraslo iz njegovega sejanja; drugič: manipulira, ko obtožuje navidezne nasprotnike, potencira neprimerne besede posameznikov na visoko potenco in jih potem še pripiše večini; tretjič: namenoma izključi neumorno blatenje svoje »črede« in obdolži nasprotno stran, »vi ste krivi, da ne pride do sprave«; in četrtič: zlorablja ljudi, ki jih označi za »drugorazredne«. Na žalost je sam s svojo politiko in stališči res ustvaril »drugo- in tretjerazredne« »Neslovence«, »trenirkarje« in brezrazredne izbrisane. Vdani Pahor pa samo molči, kot je bil tiho, ko je Janševa vlada odobrila mariborski koncert proustaškega pevca Thompsona, ki ga odklanja več evropskih držav.
Kdo bo ustavil Janševo ščuvanje in blodne ideje, kot imenujem njegovo neprestano obtoževanje protestnikov, da mu grozijo s smrtjo. Če bi bil o tem res prepričan, bi potreboval psihiatrično pomoč, a verjamem, da se zaveda, da mu resni, mirni in odgovorni protestniki ničesar nočejo in da dobro ve (tudi SDS in njegovi »novinarji«), kaj pomeni izraz »janšizem« ter besedna zveza »smrt janšizmu«. Samo manipulira s svojimi »verniki«, da bi postal v njihovih očeh še večja žrtev brezvestnih levičarjev ali kar komunistov in njihovih potomcev, da bi še bolj razdelil narod in, upam, da se motim, dobil opravičilo za svoje načrtovane represivne ukrepe. Najraje bi zamahnila z roko in si rekla, saj mu gotovo nihče ne verjame, a je stvarnost drugačna. (Tudi epidemija korone, vsi potrebni in nepotrebni ukrepi so mnogim razrahljali psihično stabilnost ter pripravili plodna tla za črnogledost in večjo dojemljivost za različne strahove.) Nekateri že molijo za Janševo in svoje življenje, tako daleč je ljudi že prignala njegova neskončna težnja po oblasti.
Srh me spreleti, če se iz svojih psihiatričnih izkušenj spomnim bolnikov s paranoidno psihotično motnjo, ki se zaradi paranoidnih blodenj tako bojijo za svoje življenje, da v grozi koga napadejo. Da ne bo pomote, ne želim te diagnoze prilepiti Janezu Janši, nikakor ne. Se pa tudi on nevarno poigrava z državljani, ko v svojem nagovoru svari: »Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo.« Prepričanje protestnikov in še marsikoga drugega, da njegova vlada niža demokracijo, ruši temelje države, ne spoštuje ustave in zakonov in bi se zato morala »posloviti«, »prevede« v nevarnost »bratomornega divjaštva«. Kaj nam s tem sporoča? Da ne bo odstopil in da se bo boril z vsemi sredstvi? Tudi s policijo in z vojsko? Raje pripiše svoje razmišljanje in namene protestnikom? Se vam ne zdi nevarno, če to govori nekdo z veliko močjo? Meni se. Pahor pa spet samo molči.
»S kom naj se spravim?« se sprašuje mladenič na kolesu, »nikomur nisem naredil nič slabega in tudi meni ni tega nihče.« Sit je ideološkega zlorabljanja spomina na mrtve za očitanje živim. Dovolj ima skorumpiranih in motenih politikov, ki živijo v preteklosti, delijo narod, zapravljajo državo, ne mislijo na mlade, na starostnike, na okolje… Rad bi imel samo večji vpliv na kreiranje svoje prihodnosti, nič drugega.
Polona Jamnik, Bled
