Polde Oblak se je rodil 8. februarja 1931, tri leta pozneje se je družini pridružil še Slavko Oblak, ki je sledil Poldetovim umetniškim stopinjam in postal priznani kipar, ki živi in deluje v Nemčiji v Landshutu. Umetnost kot rokodelska obrt je bila bratoma položena v zibko. Oče tesar je fanta opremil z rokodelskimi znanji, ki so še kako nujna v slikarski panogi. Poldetova zgodnja leta pa ni zaznamovala le družina, ampak tudi druga svetovna vojna. V tem času je Polde kot 14-letni otrok pri igri izgubil desno roko in pol kolena. Ta invalidnost je spremenila Oblakov tok življenja in ga pripeljala do slikarstva, ki je bilo v tistem času ena od redkih možnosti, kjer je lahko poklicno uspel. Vztrajnost in jasna vizija sta Oblaka najprej peljala v Ljubljano na Akademijo za likovno umetnosti (1949) in nato naprej v München na Akademijo likovnih umetnosti (1956).
München je bil Oblakov dom več kot polovico življenja, kjer se je poklicno izoblikoval in karierno uspel. Na življenjski poti ga je spremljala in podpirala žena Marija, ki je bila nemškega rodu in priznana oftalmologinja v Münchnu. V srcu bavarske prestolnice je Oblak prosperiral v fragmentističnem slikarstvu skupaj z italijanskim kiparjem Nicolom Biancom in madžarskim slikarjem Georgom Kressom. Skupaj so izdali Fragmentistični manifest (1966), zbirko del, ki je Oblaka proslavila kot nadobudnega evropskega modernističnega umetnika. Iz tega naslova je prejel več nagrad, med drugim zlato medaljo za avantgardno slikarstvo, grand prix Mediterranee Accademia d'Europa, Neapelj, Italija (1983).
Oblak je v modernistično slikarstvo prinesel nov fragmentistični žanr, ki je močnih osnovnih barv rdeče, modre in zelene, ter lik razgaljene osvobojene ženske, ki je močna in samostojna. Po drugi strani pa je ravno v teh začetnih fragmentističnih delih skozi portrete vojne groze opominjal na čas prve polovice 20. stoletja, ki je vnesel bolečino in nemir v podobo evropskega človeka.
Oblak je več let slikal bavarsko pokrajino v tehniki pastelov, ki sicer niso bili razstavljani, a obsegajo zajeten del slikarske zbirke. V zbirki pastelov se barvito upodablja bavarska pokrajina. Svoja dela je uspešno prodajal in bil spoštovan član münchenske skupnosti.
Četudi je Oblaka nesla pot onkraj naših meja, se je redno vračal na rodni Bled in v Ljubljano. Bil je ponosen Gorenjec in Blej'c ter velik domoljub. Rojen na Prešernov dan je z ljubeznijo več desetletij slikal gorenjsko in slovensko krajino.
Tam, kjer je bil Oblak najbolj doma, pa je zagotovo »njegov« Kras. Pokrajino Krasa je Oblak upodabljal več desetletij v različnih tehnikah grafike in olja na platnu. Vibranten Kras, razpet med burjo in žgočim soncem, je Oblaka vsakič znova navdihoval in ga kot umetnika premikal. Slike Krasa so pravo umetniško delo izpiljenih tehnik in izrazitih barv, ki gledalca nagovorijo in ga prepustijo lastni domišljiji. V kraških delih začutimo Oblakovo umetniško izpoved, njegovo mnogoterost in slikarsko dovršenost.
Izjemno ovekovečenje Krasa so prepoznali tudi Kraševci in počastili Oblaka s stalno zbirko, ki je od leta 2008 na ogled v Kosovelovem domu v Sežani.
Polde Oblak je bil izjemen slikar, človek jeklene volje in velik domoljub. Slovenski prostor je polepšal z realističnimi slikami krajin, ženske upodobil kot mogočne in trdne figure ter evropski prostor moderniziral z likovno tehniko fragmentizma. Kot je bil svoboden in napreden v osebi, so progresivna in dih jemljoča njegova umetniška dela. Polde Oblak je lahko navdih za prihodnje generacije, da iz malega resnično zraste veliko in da vaja dela mojstra, ki s svojimi deli in imenom premaga duha časa.
Kaja Kosec
