Mrtvomorski rokopisi, znani tudi kot Kumranski rokopisi, sicer sodijo med največje arheološke najdbe vseh časov in imajo velik zgodovinski, religiozni ter jezikovni pomen. Gre za več kot 900 pergamentnih in papirusnih zvitkov, ki so nastali v obdobju od 3. do 1. stoletja pred našim štetjem. Odkrivali so jih med letoma 1947 in 1956, prvih sedem pa je v skalni votlini blizu naselja Kumran po naključju odkrila skupina tamkajšnjih pastirjev. Zvitki vsebujejo različne zapise v hebrejščini, grščini in aramejščini ter tudi nekaj najzgodnejših znanih zapisov biblijskih besedil, vključno z najstarejšim ohranjenim zapisom desetih božjih zapovedi.
Skupno je bilo odkritih približno 25.000 fragmentov, rokopise pa neprekinjeno raziskujejo že več kot 60 let. »Kot bi zlagali sestavljanko,« ponazarja profesor Oded Rechavi, ki vodi raziskovalno ekipo na univerzi. »Veliko je fragmentov, ki jih ne znamo povezati s posameznimi besedili. Če bi jih napačno povezali, bi s tem lahko močno spremenili pomen katerega od zvitkov.« nr
