Osebno nisem imel nikoli težav s sprejemanjem različnosti ljudi glede na svetovnonazorsko prepričanje. Ne najdem pa nobenega tehtnega razloga, da zaradi ravnanja politikov, kakršna sta Janša in Pahor, bremena nosimo vsi državljani. Zakaj? Oba imata veliko zaslug, da ne dosegamo uresničljive ravni materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva Slovenije. Podobno dogajanje v politiki nekaterih sosednjih držav nam ni v tolažbo, kvečjemu vzbuja dodatne skrbi.
Menim, da je izhod (le) v celoviti razlagi sistema človekovih pravic. Po takšni razlagi človekove pravice niso absolutne. Dovoljeno jih je celo omejiti, če je to potrebno zaradi zavarovanja drugih »močnejših« pravic. Kaj to pomeni? Da osebe s takšnimi lastnostmi, kakršne krasijo Janšo in Pahorja, ne bi mogle (smele) uveljavljati aktivne volilne pravice v primerih, ko gre za pomembne oziroma vsaj najvišje državne funkcije v izvršilni ali zakonodajni veji oblasti. Dvomljivci o primernosti takšne omejitve naj se spomnijo samo javno znanih podatkov o »zaslugah« obeh politikov, kjer je Janša v veliki prednosti. Njihovo naštevanje bi zavzelo preveč prostora. Družbena stvarnost razkriva, da sta oba politika, Janša in Pahor, pustila toliko vidnih sledi, da si v tem življenju ne zaslužita več nobene priložnosti, da bi na vidnejših položajih v politiki razkazovala svoje osebnostne lastnosti.
Nisem poznavalec področja psihoterapij, vendar ne dvomim o dobronamernosti strokovnjakov, ki obema priporočajo obisk pri psihoterapevtu. Mogoče je vse že zamujeno ali pa tudi ne. Kljub temu obema želim, da bi bolj kot doslej svoj vsakdan in prihodnost delila z usodo večine državljanov Slovenije. Morebiti bosta tako laže ugotovila, kaj bi morala početi v korist Slovenije, pa tega nista vedela ali pa tega nista hotela početi.
Janez Krnc, Litija
