Lahko smo še naprej optimistični za delniške naložbe

Marsikateri vlagatelj se že sprašuje, ali smo glede na krizne razmere in presenetljive rasti od dna, ki se je oblikovalo letos 23. marca, na delniških trgih že dosegli kratkoročni vrh in nas spet čaka manjša korekcija ali predah. Glede na objave poslovnih rezultatov iz prvega četrtletja je večina podjetij zaradi pandemije koronavirusa opustila napovedi za letošnje leto. Enostavno ne vedo, kakšen bo vpliv pandemije. Drugi kvartal naj bi bil še slabši od prvega, tako da se je težko opreti na vrednotenja in posamezne kazalce. Dejstvo je, da je tehnološki sektor zmagovalec trenutne krize in da so bili tudi rezultati v tem sektorju najspodbudnejši. Preostali bodo morali pokazati rezultate v drugi polovici leta, ko se bo poslovanje normaliziralo. Tudi na makroekonomske podatke se v trenutnih razmerah ni mogoče opreti. Da bodo izjemno slabi, je bilo pričakovati takoj, ko so se ekonomije začele zapirati. Tudi rast delnic v zadnjem času ne sledi napovedanim dobičkom, saj je bila korelacija v 20-letnem obdobju po navadi močno pozitivna (+ 0,9), od 23. marca pa močno negativna (– 0,9), in bi se po vsej verjetnosti morali trgi rahlo skorigirati. Podobna situacija se je odvijala v zadnji finančni krizi, ko je bilo marca 2009 doseženo dno na delniških trgih, ob začetku bikovskega trenda pa je bila tudi takrat korelacija med delniškim trgom in oceno dobička močno negativna.

Vrednotenjem in osnovnim temeljem se še zmeraj pripisuje majhno utež, saj niti niso tako pomembni ob takšni ogromni podpori monetarne politike po vsem svetu. Gospodarstva se počasi odpirajo, podjetja so začela zmerni tempo, kar postavlja v ospredje predvsem delnice podjetij, ki so bila zaradi covida-19 najbolj na udaru. Torej, tiste delnice, ki so dosegle svoje vrhove v času krize (delnice FANG), bodo zdaj bolj v ozadju, vlagatelji pa bodo morali biti selektivni pri izboru svojih naložb. Na trgu se že dogaja rotacija v delnice, ki so bile letos krepko v minusu (industrija, finance, energija in podsektorji, kot so letalski prevozniki, hotelirji, itd.)

Kitajska je za konec tedna objavila spodbuden makroekonomski podatek, in sicer proizvodni indeks nabavnih menedžerjev, ki ga objavlja zasebna družba Caixin. Ta se je na mesečni ravni zvišal za 1,3 indeksne točke na 50,7, kar kaže na okrevanje. Še bolje se je odrezala storitvena dejavnost, saj se je storitveni indeks nabavnih menedžerjev zvišal na 55 (v aprilu 44,4), kar je najvišje v zadnjih desetih letih. Povpraševanje po storitvah je okrevalo močneje kot proizvodnja, saj je kitajski izvoz še vedno delno ohromljen zaradi vpliva pandemije, ki se širi zunaj Kitajske. Kitajska ostaja med razvijajočimi se trgi, privlačna je predvsem zaradi zajezitve širjenja virusa in hitre normalizacije gospodarstva. Preostali razvijajoči se trgi imajo še težave. Predvsem Brazilija in Rusija, kjer se število okuženih povečuje.

Ne glede na krizne razmere in relativno hitre rasti delniških trgov od dna, moramo ostati še naprej optimistični za delniške trge. Obstaja še zmeraj visoko tveganje, da se pojavi drugi val pandemije, a vendar imajo države s tem izkušnje in lahko spet hitro ukrepajo. Ob vračanju gospodarstev na normalne tirnice in ogromni podpori ekspanzivne monetarne politike, nima smisla prodajati delnic in biti v denarju. Prostora za monetarno in fiskalno politiko je še ogromno. Ne smemo pa pozabiti, da naj bi bilo samo v ZDA ob strani za okoli 5000 milijard dolarjev denarja, tu so še skladi zasebnega kapitala, ki naj bi imeli tudi nekje 2000 milijard denarja, ki nestrpno čaka na vlaganje in zato je smiselno še naprej ostati v delnicah.

Miha Mihalj Triglav Skladi

Preberite zadnje članke