Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes odstavil svojo vlado, potem ko je še malo pred tem zatrjeval, da ne bo nobenih sprememb. Odstavitev vlade je še en nepredvidljiv dogodek v času pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 9. avgusta, v katerem se Lukašenko sooča z največjim izzivom doslej, sodeč po ocenah analitikov.

Gotovo gre temu tudi pripisati dogajanje v »zadnji evropski diktaturi«, kot rečejo 9,5-milijonski državi. Human Rights Watch opozarja, da so oblasti že maja izpeljale »val aretacij« 120 aktivistov, novinarjev, protestnikov, blogarjev in drugih kritikov oblasti v 17 mestih, to pa se še nadaljuje. Prejšnji teden so aretirali še petdeset oseb, ki so zbirale podpise za predsedniške kandidature opozicijskih politikov – zbrati jih je treba kar 100.000. Agencija Reuters je poročala, da so ljudje v nedeljo stali v kilometer dolgi vrsti, da bi oddali svoj podpis. »S tem dejanjem želim pokazati, da je veliko ljudi nezadovoljnih s tem, kar se v državi dogaja, da so pripravljeni iti na ulice in oblastem pokazati, da je prišel čas za spremembo,« je dejal inženir Semjon.

Posebno sta odmevali dve aretaciji. V ponedeljek so aretirali vodilnega opozicijskega politika Nikolaja Statkeviča, ki je bil leta 2011 že obsojen na šest let zapora zaradi udeležbe na protestih po predsedniških volitvah leta 2010, ko je bil kandidat, tokrat pa so mu prepovedali, da bi se spet potegoval za položaj. Pred tem so aretirali tudi Sergeja Tihanovskega, priljubljenega blogarja in aktivista za človekove pravice z obtožbo, da je pretepel policista. Tihanovski je napovedal predsedniško kandidaturo, ki so mu jo prepovedali, zato jo je napovedala njegova soproga Svetlana.

Oblasti si tako na vsak način prizadevajo, da se nadaljuje vladavina Lukašenka, ki je prvi in edini predsednik od leta 1994. Nezadovoljstvo pa še narašča, kajti ekonomski položaj je slab, ob epidemiji koronavirusa je oblast zamahovala z roko, pravic ni. V zadnjem obdobju ima Lukašenko zaostrene odnose z Moskvo, ker je zavrnil tesnejše povezovanje. To je skušal nadomestiti z boljšimi odnosi z Zahodom, čemur pa vrata zapira z ravnanjem z opozicijo, ki jo je primerjal s kriminalnimi tolpami. V ponedeljek je njene člane obtožil, da skušajo spodbuditi upor, kakršen se je leta 2014 zgodil na kijevskem trgu Majdan, ko je padla proruska oblast. »Opozarjam vas in vse, ki poslušajo, da v Belorusiji ne bo Majdana,« je dejal.