Celostno in povezano omrežje kolesarskih poti in površin za pešce je cilj, ki so si ga zadali v občini Jesenice. Jeseniški občinski svetniki so tako na zadnji seji v prvi obravnavi sprejeli predlog koncepta kolesarskega in peš omrežja v občini Jesenice. »Gre za idejno zasnovo dopolnitve kolesarskih in peš površin v občini Jesenice z namenom, da se čim prej vzpostavi povezanost obstoječih in predvidenih kolesarskih in peš površin v celovito omrežje, ki bo povezalo posamezne dele občine oziroma mesta Jesenice,« je povedala predstavnica občine za odnose z javnostmi Ines Dvoršak. Končni predlog koncepta bo jeseniški občinski svet obravnaval na eni izmed prihodnjih sej, ko se bo opredelil tudi do vseh predlogov in pripomb iz javne obravnave.

Koncept kolesarskega in peš omrežja v občini Jesenice, ki je osnova za končni predlog, po katerem se bodo ravnali na občini, je pripravilo podjetje Provia iz Naklega. Po analizi stanja so pripravili kratkoročne in srednjeročne ukrepe ter nakazali tudi dolgoročni razvoj občine na tem področju, ki bo v pomoč pri prostorskem načrtovanju v prihodnje. Občina Jesenice se sicer ponaša s tem, da skoznjo poteka trasa daljinske kolesarske povezave D2, ki se začne v Ratečah in skozi Jesenice vodi do Kranja, Ljubljane, proti Trbovljam in Brežicam do državne meje s Hrvaško. A na tej točki se prednosti Jesenic za kolesarje končajo, kar na svoji koži občutijo tako domačini, ki zato redko uporabljajo kolo kot prevozno sredstvo za opravke po občini namesto avtomobila, kot tudi kolesarski popotniki iz mest z urejeno kolesarsko infrastrukturo.

Kratkoročni in dolgoročni ukrepi

»Medtem ko lahko površine za pešce v občini Jesenice na splošno ocenimo kot zadovoljive, ustreznih kolesarskih površin, razen na omejenih območjih, praktično ni. Obstoječa mreža kolesarskih površin v občini Jesenice je pomanjkljiva in nepovezana,« so v omenjenem dokumentu opozorili v podjetju Provia.

Skupna dolžina javnih poti v občini po njihovih podatkih znaša 55,3 kilometra, skupna dolžina evidentiranih površin za kolesarje pa le 3,71 kilometra, od tega je kolesarskih stez skupaj manj kot dva kilometra.

S kratkoročnimi ukrepi, ki so jih predlagali občini, bi uredili 17,7 kilometra novih kolesarskih površin, 150 metrov mešanih in 3,7 kilometra površin za pešce. »Ti ukrepi obsegajo predvsem gradnjo manjkajočih delov med obstoječimi površinami in označitev obstoječih prometnih površin za kolesarski in peš promet. Praviloma so cenejši in hitrejši za izvedbo,« pojasnjujejo predlagatelji.

Kar 31,8 kilometra novih kolesarskih površin pa bi občini prineslo upoštevanje predlaganih srednjeročnih ukrepov. Z njimi bi dobili tudi dodatne štiri kilometre mešanih površin in 3,9 kilometra novih površin za pešce. Mednje pa so predlagatelji vključili ukrepe, ki zahtevajo več denarja. Tako bi na primer med srednjeročnimi ukrepi za slabih 16.000 evrov na Cesti maršala Tita, glavni prometnici skozi Jesenice, v smeri proti Ljubljani uredili kolesarsko stezo na zelenici proti železniški progi, v nasprotni smeri pa pomožni kolesarski pas. »Ocenjeni stroški izvedbe kratkoročnih ukrepov znašajo 606.653 evrov, medtem ko so stroški srednjeročnih ukrepov ocenjeni na 2,599.317 evrov,« so zapisali predlagatelji.