Hrvati bodo nekje med 21. junijem in 12. julijem odšli na parlamentarne volitve. To je postalo dokončno jasno danes, ko so poslanci razpustili deveti sklic hrvaškega sabora v skladu z odločitvijo, ki jo je prejšnji teden sprejela vladajoča desnosredinska koalicija s HDZ na čelu. S tem država vstopa v predvolilno obdobje in trije najbolj izpostavljeni politični bloki so danes že napovedali relativno zmago, ki prinaša mandat za sestavo nove vlade. To so desnosredinski blok s HDZ na čelu, levosredinska koalicija Restart z vodilno vlogo socialdemokratske SDP ter blok okoli stranke Domovinsko gibanje Miroslava Škora, ki združuje desničarske in skrajno desničarske stranke. Svežih političnih idej in obrazov za zdaj na obzorju ni videti.
Od štirih nedelj je ena malo verjetna
Na potezi je najprej predsednik države Zoran Milanović, ki bo moral redne parlamentarne volitve razpisati v roku od 30 do 60 dni. Prvi možni datum za volitve je nedelja, 21. junij, potem pa še tri naslednje nedelje do 12. julija. Milanović je napovedal, da bo pri končni odločitvi o datumu volitev upošteval epidemiološko sliko v državi ter tudi to, da volitve ne bi preveč zašle v čas, ko se bo večina državljanov že odpravila na počitnice. Obenem si želi, da bi Hrvaška razmeroma hitro dobila trdno in koherentno vlado, pravi. Potemtakem je mogoče sklepati, da ne bo čakal na skrajni rok za razpis volitev, torej do 12. julija, ko so številni volilci že na poletnih dopustih stran od svojega prebivališča.
Skrajni rok za letošnje redne parlamentarne volitve je bil sicer sredina decembra, vendar so v HDZ ocenili, da je poletni čas tudi glede epidemioloških razmer najprimernejši. Jeseni ne izključujejo drugega vala epidemije novega koronavirusa, ko bi bile pod vprašajem enake volilne možnosti za vse udeležence. Premier Andrej Plenković tudi pravi, da je vladna koalicija v minulih treh letih in sedmih mesecih uresničila vse ključne ambicije, ki so jih v HDZ zastavili ob oblikovanju desnosredinske vlade leta 2016.
Prehiteti krizo
Kljub Plenkovićevim pojasnilom pa je jasno, da se HDZ mudi na volitve, ker bi jeseni potekale v ozračju slabe turistične sezone in gospodarske krize, ki bo posledica pandemije. Plenković se tudi zaveda, da se mu z nestabilno vladajočo večino, ki pred razpustitvijo sabora ni dosegla soglasja o zakonu za popotresno obnovo Zagreba, ne bo uspelo spopasti z vsemi gospodarskimi in družbenimi izzivi, ki jih lahko prinese jesen. Zato naj bi z zgodnjimi volitvami skušali izkoristiti trenutni vodilni položaj, ki si ga je HDZ povrnila v raziskavah javnega mnenja v minulih dveh mesecih med spopadanjem z epidemijo, da bi zagotovil kar se da stabilno vlado.
Hkrati bodo tako omogočili manj časa za bolj sistematično pripravo na volitve novoustanovljeni stranki Domovinsko gibanje, ki jo je pred kratkim ustanovil narodnozabavni pevec in podjetnik Škoro na krilih razmeroma visoke podpore v prvem krogu prejšnjih predsedniških volitev. Za HDZ je Škorova predvolilna platforma z manjšimi strankami skrajne desnice, ki so ga podpirale tudi na predsedniških volitvah, potencialno večji problem kot SDP, kljub temu, da ne Škoro ne HDZ za zdaj nista izrecno zanikala možnosti povolilnega sodelovanja. Pričakovati je, da bo Škoro s partnerji dobil zaupanje vsaj dela nezadovoljnih konservativnih in desničarskih volilcev, ki običajno volijo HDZ. To pa bi lahko tudi pomagalo k mogoči relativni volilni zmagi levosredinske koalicije Restart, ki jo vodi šef socialdemokratov Davor Bernardić.
Most in Škoro brez dogovora
V HDZ so ob tem zadovoljni, ker so dokončno propadla pogajanja med Škorom in stranko Most, ker bi njun predvolilni dogovor dodatno okrepil platformo tekmcev HDZ na desnici. Most je zahteval jamstva, da Domovinsko gibanje s partnerji ne bo šlo v povolilno koalicijo s HDZ, potem ko so imeli z njo dve slabi izkušnji sodelovanja v koalicijskih vladah. Škoro je sicer nekoč bil poslanec HDZ, zdaj pa se volilcem predstavlja kot nasprotje 30-letni vladavini duopola HDZ in SDP.
V SDP pa so zavrnili navedbe nekaterih članov svoje koalicije Restart, da so snubili Most. Povolilni koalicijski potencial bodo skušali okrepiti v sodelovanju z več vplivnimi regionalnimi strankami, kot je Istrski demokratski zbor (IDS), pravijo. HDZ pa bo enako počel s svojimi dosedanjimi partnerji v vladi kot tudi z drugimi sorodnimi strankami. Kot kaže, pa hrvaški volilci nimajo na voljo svežih političnih voditeljev, ki bi morda poprijeli za ključna vzvoda vodenja države, sabor in vlado.
